Konvergenca sodnega in upravnega izvrševanja

Service.

Zelo pogosto je, da ima dolžnik več obveznosti, njegovi upniki pa niso le zasebni subjekti, temveč tudi upravni organi. Če istega dolžnika izvršujejo različni upniki, izvršba sovpada. Potem se pojavijo dvomi, kateri organ je upravičen nadaljevati izvršilne ukrepe.

Kakšna so veljavna prednostna pravila?

Sodno izvršbo izvaja sodni izvršitelj, katerega naloga je, da na podlagi sklepa o izvršbi od dolžnika izterja zaostala plačila. Izvršni naslov je izvršilni naslov (npr. sodna odločba) z izvršilno klavzulo. Upravno izvršbo izvaja pooblaščeni upravni organ (npr. vodja davčnega urada, občinski organi, direktor izpostave zavoda za socialno zavarovanje) zaradi izvrševanja upravnih in pravnih obveznosti, kot so plačilo zapadlih davkov, prispevkov, globe ali globe.

Organi izvršbe usmerjajo svoja dejanja proti predmetom in pravicam v lasti dolžnika, odvisno od okoliščin primera, dolžnikove posesti in višine njegovega dolga. Najpogostejši predmeti izvršbe so nepremičnine, sredstva, nabrana na bančnih računih, plačilo za delo, pridobljene ugodnosti in premičnine. V primeru, da dva različna izvršitelja - sodni izvršitelj in upravni organ izvršbe, izvajata izvršbo v zvezi z isto stvarjo (npr. isto premoženje) ali isto lastninsko pravico (npr. dolg, ki ga ima dolžnik do tretje osebe ) ti sotočje usmrtitve.

Po veljavnih predpisih se pri izvršbi uporablja pravilo prednosti, to je, da ima pravico do nadaljevanja izvršbe tisti izvršilni organ, ki je prvi izvršil rubež pri izvršbi.

Določba čl. 773. § 1 Zakonika o civilnem postopku
V primeru združitve sodne in upravne izvršbe na isto stvar oziroma lastninsko pravico izvršbo na tej stvari oziroma lastninski pravici skupaj izvede sodni ali upravni izvršilni organ, ki je prvi izvršil rubež. , in če te prednosti ni mogoče določiti - organ izvršbe, ki je rubež izvedel.rube terjatev v višjem znesku.

Pravica izvršilnega organa, da vodi postopek v primeru prekrivanja sodne in upravne izvršbe, je naslednja:

  1. Organ, ki je prvi izvršil zaseg;

  2. Organ, ki izvršuje dolg z višjim zneskom - če ni mogoče ugotoviti, kateri organ je prvi izvršil rubež;

  3. Organ, ki že izvaja izvršbo – v primeru drugega sotočja sodne in upravne izvršbe.

Sodba Vrhovnega upravnega sodišča z dne 24. maja 2016 (sklicna številka spisa II FSK 1138/14)
Konvergenca upravne in sodne izvršbe na isti predmet, kot je določeno v čl. 62 u.p.e.a. in umetnost. 773(3) zakonika o civilnem postopku (trenutno 1. odst. 773. čl. Zakonika o pravdnem postopku – op. avtorja), ne nastane zaradi namena uveljavljanja izvršilnih ukrepov, temveč le kot posledica njihove uporabe, zaradi česar je identiteta osebe predmet izvršilnih ukrepov je določen in le za izvajanje nadaljnjih izvršilnih ukrepov veljajo določbe čl. 773(3) zakonika o civilnem postopku Iz nobene zakonske določbe ne izhaja, da mora upravni izvršilni organ pred uporabo izvršilnega ukrepa ugotoviti, ali se upravna izvršba lahko prekriva s sodno izvršbo in na podlagi tega priznati, da je do takšnega prekrivanja prišlo pred organ je opravil korake iz čl. 26§5 u.p.e.a. zaradi česar se začne postopek upravne izvršbe.

Običajno določitev datuma rubeža organom izvršbe ne bi smela povzročati težav, saj sta tako sodni izvršitelj kot upravni organ dolžna hraniti spise in o opravljenih dejavnostih obveščati tako dolžnika kot upnika.

Očitno je vsaka črka v datoteki – in predvsem nalog za prilogo – datirana. Lahko pa se zgodi, da oba izvršitelja zasežeta na isti dan. Potem bo pooblaščeni organ tisti organ, ki vodi izvršilni postopek zaradi izvršbe v višjem znesku.

Primer 1.

Jan Kowalski ima do svojega nekdanjega izvajalca dolg 15.000 PLN. Postopek v tej zadevi vodi sodni izvršitelj. ZUS je dolžan tudi Jan Kowalski v višini 30.000 PLN, postopek v tej zadevi pa vodi direktor ZUS. Oba organa sta rubež usmerila proti nepremičninam v lasti Jana Kowalskega, odločbi o rubežu pa sta bili izdani in izročeni še isti dan. Izvršba je sovpadala in v skladu z določbami čl. 773 Zakonika o pravdnem postopku bo postopek nadaljeval upravni izvršilni organ, saj izvršuje višji znesek.

Organ izvršbe, ki bo nadaljeval izvršbo v primeru sotočja sodne in upravne izvršbe, bo nadaljeval izvršbo obeh terjatev skupaj. Namen ravnanja sodnega izvršitelja ali upravnega izvršilnega organa bo izterjava obeh obveznosti, tako civilnopravnega kot upravnopravnega zahtevka.

Glede zgoraj omenjenega pravila obstaja ena izjema – če pride do naključja upravne izvršbe, ki se izvaja na podlagi enotnega izvršilnega naslova države članice Evropske unije, ali tujega izvršilnega naslova in sodne izvršbe, potem izvršbo skupaj izvaja upravni izvršilni organ.

V primeru naknadnih izvršilnih ubežnikov postopek vodi ta izvršilni organ, ki izvrši izvršbo kot posledico prvega ubežnika. Če torej zaradi prekrivanja izvršilni postopek vodi sodni izvršitelj in pride do naknadnega prekrivanja izvršbe, potem izvršilni postopek vodi sodni izvršitelj, ki je bil pristojen v primeru prve spore. .

Začnite brezplačno 30-dnevno preizkusno obdobje brez obveznosti!

Ali usmrtitev naključje ustavi delovanje oblasti?

Organ izvršbe, ki nadaljuje izvršilni postopek, bo deloval na podlagi določb Zakonika o pravdnem postopku (v primeru sodnega izvršitelja) oziroma Zakona o upravnem izvršilnem postopku (v primeru upravnega izvršilnega organa).

O nastanku izvršbe in rubeža so dolžne tako stranke kot udeleženci postopka obvestiti izvršilne organe. Kar je izjemno pomembno, naključje izvršbe ne predstavlja ovire za prekinitev izvršilnih dejavnosti – izvršilne dejavnosti se bodo nadaljevale do trenutka, ko izvršilni postopek v celoti prevzame le en izvršilni organ.

Naključje izvršbe ni razlog za prekinitev izvršilnih dejavnosti.

V primeru naključja izvršbe je izvršilni organ, ki prenese izvršbo na pristojni organ, v skladu z zgornjimi določbami dolžan pristojnemu organu zagotoviti:

  • kopija izvršilnega lista;

  • podatke o postopku (namen rubeža, višina rubeža, višina izvršbe);

  • kopijo priloge in kopije drugih listin, ki omogočajo pravilno vodenje izvršbe;

  • podatki o upniku, vključno s podatki o njegovem bančnem računu.

Prav tako je sodni izvršitelj oziroma upravni izvršbeni organ dolžan vrniti neporabljeno akontacijo upniku in pristojnemu izvršilnemu organu nakazati zneske ali predmete, ki so bili predhodno izvršljivi, a še niso bili izročeni upniku.

Poleg tega je dolžnost izvršilnega organa, da stranke, udeležence v postopku in drugi izvršilni organ obvesti o konvergenci in podlagi za prenos postopka. V skladu z veljavnimi predpisi ima organ izvršbe pravico vložiti pritožbo zoper ravnanje sodnega izvršitelja v primeru suma nepravilnosti v vodenem postopku.

O stroških izvršilnega postopka, na katerega se ubežnik nanaša, odloči izvršilni organ, ki je prevzel izvršilni postopek. Hkrati je organ, pristojen za vodenje izvršbe, dolžan o poteku izvršbe obvestiti organ, ki je predhodno sodeloval v postopku - če ta organ zahteva te podatke.