Prekinitev poslovne dejavnosti in oddaja davčnih napovedi

Davek Na Storitve

V prispevku bomo preučili, ali je možna situacija, v kateri ustavitev opravljanja dejavnosti zavezanca zavezuje k predložitvi davčnih napovedi. Kot se je izkazalo, lahko obstajajo okoliščine, ki upravičujejo tovrstno dejanje.

Sprejemljiv obseg dejavnosti v obdobju prekinitve gospodarske dejavnosti

V času mirovanja gospodarske dejavnosti je podjetnik ne more opravljati in iz nje ustvarjati tekočih prihodkov. To je tisto, kar čl. 25 sek. 1. Zakona - Zakon o podjetnikih.

Poleg tega naj poudarimo, da lahko podjetnik, vpisan v CEIDG, za nedoločen ali določen čas, vendar ne krajši od 30 dni, zadrži opravljanje dejavnosti.

Vendar je treba opozoriti, da je bilo pri zgornjem pravilu opredeljeno veliko izjem. Kot lahko preberemo v čl. 25 sek. 2 zgoraj zakona, podjetnik v času mirovanja gospodarske dejavnosti:

  1. lahko opravlja vse dejavnosti, potrebne za ohranjanje ali zavarovanje vira dohodka, vključno z odpovedjo predhodno sklenjenih pogodb;

  2. lahko sprejema terjatve in je dolžan poravnati obveznosti, ki so nastale pred dnem prenehanja opravljanja dejavnosti;

  3. lahko prodaja lastna osnovna sredstva in opremo;

  4. ima pravico ali obveznost sodelovati v sodnih, davčnih in upravnih postopkih v zvezi s poslovnimi dejavnostmi, ki jih je opravljal pred dnem prenehanja opravljanja dejavnosti;

  5. opravlja vse z zakonom predpisane obveznosti;

  6. lahko ustvarja denarne prihodke, tudi iz dejavnosti, ki so bile opravljene pred datumom prenehanja opravljanja dejavnosti;

  7. se lahko pregleda v skladu s pravili za podjetnike, ki opravljajo dejavnost;

  8. lahko imenuje ali razreši upravitelja dedovanja iz zakona z dne 5. julija 2018 o dednem upravljanju podjetja fizične osebe in drugih objektov, povezanih z nasledstvom podjetij.

Kot lahko vidite, je v obdobju mirovanja gospodarske dejavnosti mogoče pridobiti dohodek iz poslovne dejavnosti. Na primer, lahko podjetnik v obdobju mirovanja proda osnovno sredstvo, ki se uporablja v dejavnosti, kar ima določene posledice v smislu DDV in DDV.

Drug primer bi lahko bila zamuda pri plačilih izvajalcev, ki jih podjetnik prejme z zamudo in v obdobju, ko je njegova dejavnost začasno ustavljena.

Seveda imajo zgoraj omenjene okoliščine posebne davčne posledice, kar je praviloma povezano z obveznostjo predložitve davčnih napovedi. V nadaljevanju članka bomo razmislili, kako to izgleda v kontekstu prekinitve delovanja. Kljub ustavitvi poslovne dejavnosti lahko nastopijo okoliščine, ki povzročijo posebne davčne obveznosti za podjetnika.

Objave DDV in ustavitev dejavnosti

V primeru, ko zavezanec med ustavitvijo opravljanja dejavnosti pridobi določen dobiček, se postavlja vprašanje, ali naj tovrstne napovedi oddaja sproti ali naj počaka na nadaljevanje opravljanja dejavnosti.

Če se zgornji problem obravnava v okviru DDV, se je treba najprej sklicevati na vsebino čl. 99 sek. 7a zakona, ki pravi, da v primeru začasne ustavitve gospodarske dejavnosti po določbah o ustavitvi gospodarske dejavnosti zavezanci niso dolžni predložiti napovedi za obračunska obdobja, za katera se ta ustavitev nanaša.

Vendar pa obstajajo tudi izjeme od te določbe. No, kot čl. 99 sek. 7b Zakona o DDV oprostitev obveznosti predložitve davčnih napovedi ne velja za:

  • davkoplačevalci, ki pridobivajo blago znotraj Skupnosti;

  • davčni zavezanci, ki uvažajo storitve ali kupujejo blago - za katerega so davčni zavezanec;

  • obračunska obdobja, v katerih prekinitev poslovne dejavnosti ni veljala za celotno obdobje poravnave;

  • obračunska obdobja, za katera je zavezanec dolžan obračunati davek od opravljanja obdavčljive dejavnosti in za katera je dolžan popraviti vstopni davek.

Če davčna obveznost za opravljanje obdavčljive dejavnosti nastane ob ustavitvi gospodarske dejavnosti, je glede na navedeno določbo dolžan davčni zavezanec predložiti obračun DDV v zakonskem roku, to je do 25. dne naslednjega meseca. mesec, v katerem nastane davčna obveznost.

Naj spomnimo, da v skladu s splošnim pravilom iz čl. 19a odstavek. 1. Zakona o DDV davčna obveznost nastane z dnem dobave blaga oziroma izvedbe storitve.

Primer 1.

Aktivni zavezanec za DDV je 1. aprila prekinil poslovno dejavnost za nedoločen čas. 10. maja je prodal avtomobil, ki ga uporablja njegovo podjetje. Ta dogodek je povzročil davčno obveznost za DDV. Posledično mora zavezanec oddati davčno napoved do 25. junija. Če zavezanec za DDV med ustavitvijo opravljanja dejavnosti opravlja dejavnost, zaradi katere nastane davčna obveznost, je treba predložiti davčno napoved.

Prijave DDV in prekinitev poslovne dejavnosti

Pri DDV je v veljavi nekoliko drugačen sistem oddaje davčnih napovedi, ker imamo opravka z letnimi, ne mesečnimi napovedmi.

Vendar je treba opozoriti, da v skladu s čl. 44 sek. 10. ZDDV je zavezanec, ki opravlja dejavnost, ki je po določbah o ustavitvi gospodarske dejavnosti začasno ustavil opravljanje gospodarske dejavnosti, v okviru te dejavnosti oproščen obveznosti iz odst. 1 postavka 1, odd. 3, 3f, 3g, 6 in 6b za obdobje, ki ga zajema suspenzija.

Zgornja določba se nanaša predvsem na oprostitev obveznosti plačila davčnega odtegljaja v obdobju mirovanja.

Dodajmo še, da v skladu s čl. 44 sek. 13. Zakona o davku na dohodek po preteku obdobja mirovanja gospodarske dejavnosti po določbah o ustavitvi gospodarske dejavnosti zavezanci iz 1. odst. 10. in 11. izplačajo predujme po pravilih iz 1. odstavka. 3, 3f, 3g, 6 in 6b. Začnite brezplačno 30-dnevno preizkusno obdobje brez obveznosti!

Poudariti pa je treba, da v Zakonu o DDV ni analogne določbe, ki bi zavezance oprostila obveznosti predložitve letne davčne napovedi in plačila davka v letnem davčnem obračunu. Posledično zgornjih določb ne bi smeli razlagati tako, da zavezanec plača akontacije za davek in sam davek šele po ponovni vzpostavitvi gospodarske dejavnosti (tem bolj, ker veljavni predpisi dajejo pravico do prekinitve opravljanja dejavnosti za nedoločen čas). obdobje).

Primer 2.

Zavezanec je 1.4.2020 za nedoločen čas prekinil poslovanje. 10. maja 2020 je prodal avtomobil, ki ga uporablja njegovo podjetje. Zaradi prekinitve opravljanja dejavnosti mu ni treba plačevati mesečne akontacije davka. Vendar mora do 30. aprila 2021 oddati letno napoved o DDV in hkrati plačati davek. Na podlagi DDV ustavitev opravljanja dejavnosti zavezanca le oprosti obveznosti plačila mesečnih akontacije davka. Po drugi strani pa podjetnik ni oproščen obveznosti predložitve letne izjave. Če povzamemo analizirano problematiko, je treba poudariti, da ustavitev opravljanja dejavnosti ni stanje, v katerem je zavezanec dokončno oproščen obveznosti predložitve davčnih napovedi. Lahko se pojavijo situacije, ki ga zavezujejo k predložitvi napovedi DDV in DDV.