Izdaja predračuna pred prejemom plačila

Davek Na Storitve

Prejemanje predplačil pred izvedbo storitve ali dobavo blaga je običajna praksa med podjetniki. Zato preverimo, ali je pred prejemom plačila možno izdati tudi predračun? Odgovor boste našli v tem članku.

Roki za izdajo računa glede na določila Zakona o DDV

Račun se izda najkasneje do 15. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bilo blago dobavljeno oziroma opravljena storitev. Vendar pa v skladu s čl. 106i odstavek. 7 Zakona o DDV se računi ne smejo izdati prej kot 30. dan pred:

  • dostava blaga ali opravljanje storitve;

  • prejemanje celotnega ali dela plačila pred dostavo blaga ali izvedbo storitve.

Zato velja opozoriti, da Zakon o DDV daje pravico do izdaje avansnega računa do 30 dni pred prejemom akontacije. Gre torej za dokument, ki bo izvajalcu služil kot podlaga za plačilo. Vendar v takem primeru prejšnja izdaja predračuna ne povzroči davčne obveznosti pri prodajalcu.

Primer 1.

Davčni zavezanec X je predračun izstavil 15.5.2021, še pred dejanskim prejemom akontacije od izvajalca. Znesek je bil nakazan na bančni račun 10. junija, s čimer je bil 30-dnevni rok spoštovan. Zato se postavlja vprašanje: kdaj bo nastala davčna obveznost v zvezi s prejeto akontacijo?

V skladu s čl. 19.a Zakona o DDV davčna obveznost nastane ob dobavi blaga oziroma opravljeni storitvi. Če pa je podjetnik prejel celotno ali del plačila pred dostavo/izvedbo storitve, bo ta obveznost nastala ob njihovem prejemu. Zato bo v opisani situaciji davčna obveznost nastala ob prejemu akontacije, torej 10. junija (trenutek izdaje računa ne bo vplival na obveznost DDV). Pomembno je, da bo prejemnik DDV lahko odbil, vendar ne prej kot takrat, ko pri prodajalcu nastane davčna obveznost (tj. prejme akontacijo).

Izdaja avansnega računa pred prejemom plačila, ki še ni dokončno opravljeno

Obstajajo situacije, ko podjetnik v skladu s predpisi izda predračun 30 dni pred njegovim prejemom, vendar transakcija na koncu ne bo zaključena. Zato se postavlja vprašanje, kako je treba takšen račun obravnavati in kako se izogniti plačilu davka, izkazanega na »praznem« računu? V skladu s čl. 108 sek. 1. Zakona o DDV, če pravna oseba, organizacijska enota brez pravne osebe ali fizična oseba izda račun, na katerem izkazuje znesek davka, ga je dolžna plačati.

Gre za nacionalno določbo, ki je enakovredna členu EU. 203 Direktive 2006/112 / ES: ki navaja, daVsaka oseba, ki na računu izkaže DDV, je dolžna plačati DDV.

Zato je treba navesti, da račun z navedenim zneskom DDV, uveden v pravni promet, povzroča potrebo po plačilu tega davka. Če podjetnik izda predračun in plačila ni prejel v 30 dneh od njegove izdaje, lahko domnevamo, da imamo opravka s t.i. "Prazen račun". Tako informacije v takem dokumentu dejansko niso pravilne. Ni pomembno, ali je bilo plačilo opravljeno ali prepozno. Pomembno je, da obstaja nevarnost, da bi izvajalec, ki ima prazen račun, v nasprotju s predpisi odbil DDV.

V skladu s sodno prakso se prazni računi ne vštevajo v obračun DDV. V potrditev je vredno navesti sodbo Vrhovnega upravnega sodišča z dne 4. 12. 2009, opr. akt I FSK 1859/08, ki pravi: (...) je treba navesti, da je v zadevi obstajala dejanska okoliščina, to je izdaja računa, ki dokumentira storitev, ki pa dejansko ni bila opravljena, ni bila povezana z dogodkom, ki je po Zakonu o DDV iz leta 2004 ustvarja obveznost plačila davka na blago in storitve. Poleg tega tudi sam znesek ni predstavljal DDV. Zato tožeča stranka ni mogla uporabiti postopka, rezerviranega za obračun tega davka, in prikazati tak znesek v svoji periodični davčni napovedi.

Sodba deželnega upravnega sodišča v Wrocławu, zadeva št. I SA / Wr 1644/14 z dne 30. junija 2015, ki pravi: V obravnavanem primeru je šlo za spor, ali ima zavezanec davka na dodano vrednost, ki je izdal račune, ki niso dokumentirali dejanskih dejavnosti in je zato (...) dolžan plačati davek, izkazan na teh računih, pravico do popravka te račune. Kot izhaja iz spisa, je stranka tak popravek [...] v marcu 2013 opravila in ob upoštevanju popravljenih računov popravila obračun DDV-7.

Poudariti je treba, da je bilo to vprašanje že predmet številnih sodb Sodišča EU in upravnih sodišč. Sodna praksa je skladna glede dejstva, da je zahtevek iz čl. 108 AE (tudi zaradi bianco računa in njegovega dajanja v promet) ni mogoče prikazati v izjavi, v kateri zavezanec obračunava davek na blago in storitve, posledica tega pa je, da je nedopustno pokrivanje sistema obračuna tudi s popravki. na račune, izdane v skladu s čl. 108 sek. 1 u.p.t.u (npr. sodbe Vrhovnega upravnega sodišča v Varšavi z dne 19. januarja 2010, referenčna številka spisa I FSK 1759/08, 27. januar 2012, referenčna številka spisa I FSK 569/11) (...).

Začnite brezplačno 30-dnevno preizkusno obdobje brez obveznosti!

Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev lahko sklepamo, da praznega računa ne bi smeli vključiti v obračun DDV za dano obračunsko obdobje, če ni dokumentiral dejanskega gospodarskega dogodka, ki je dejstvo prejema akontacije od pogodbenik. Pomembno je, kot navajajo na ministrstvu za finance, da bi moral zavezanec, ki je izstavil avansni račun in ni prejel plačila v 30 dneh, račun izločiti iz poslovanja takoj po 30 dneh od izdaje. Od tega trenutka dalje postane prazen račun in v skladu s čl. 103 sek. 1. Zakona o DDV so zavezanci dolžni obračunati in plačati davek za mesečna obdobja, brez zahteve vodje davčnega urada, do 25. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastala davčna obveznost, na račun davčni urad, brez zahteve vodje davčnega urada.

Zato je možno, da če zavezanec do takrat dejansko izvede popravek računa (in od izvajalca prejme potrdilo o prejemu popravka), ne bo dolžan plačati davka, navedenega na takem računu. Nato si bo prizadevala, da se državni proračun ne zmanjša. Vendar je treba poudariti, da posamezne razlage v zvezi z obravnavano problematiko še niso bile izdane, zato bi bilo vredno razmisliti o uporabi predračunov za tovrstne transakcije, ki po svoji naravi nimajo davčnih učinkov.

Kdaj podjetnik ne izda avansnih računov?

Upoštevajte, da v nekaterih primerih davčni zavezanec ne bo moral izdati predračuna. Po čl. 106b odstavek.1. točka 4. Zakona o DDV bo davčni zavezanec dolžan pred dobavo blaga ali izvedbo storitve izdati račun, ki dokazuje prejem celotnega ali dela plačila, razen če gre za plačilo:

  • dobava blaga znotraj Skupnosti

  • dobavo električne energije, toplote ali hlajenja ter plinovoda,

  • zagotavljanje storitev:

    • telekomunikacije,

    • navedeno v točki 24-37, 50 in 51 priloge 3 zakona

    • najem, zakup, zakup ali storitve podobne narave,

    • varovanje oseb in službe varovanja, nadzora in hrambe premoženja

    • stalne pravne in pisarniške storitve,

    • distribucijo električne energije, toplote ali hlajenja in plinovoda

Zato zavezancu pri teh storitvah ne bo treba izdati računa, ki bi potrdil prejem predplačila zanje.