Izplačilo previsoke plače zaposlenemu in odbitki

Service.

Odbitke od prejemkov delavca brez njegove privolitve lahko delodajalec izvede le na podlagi zakonskih določil, npr. glede odbitka akontacije dohodnine, prispevkov za socialno varnost, akontacije delavcu ali odbitka preveč izplačanih osebnih prejemkov pri naslednji datum plačila. Izplačilo plače po odbitku se lahko izvede tudi s pisnim soglasjem delavca z navedbo določenega zneska. Odbitek se lahko izvede le v mejah, določenih s predpisi. Upoštevati je treba tudi neodbitne zneske.

Včasih se delavcu zaradi napake delodajalca izplača višja plača. V takem primeru je za odbitek preplačila potrebno soglasje delavca. Če delavec zaradi napake delodajalca ne privoli v povračilo preveč izplačanega prejemka, lahko delodajalec ravna le z zahtevkom za njegovo povračilo po določbah OZ o neupravičeni obogatitvi.

Izplačilo plače

Plačilo za delo se izplačuje najmanj enkrat mesečno, na določen in vnaprej določen dan (1. odstavek 85. člena zakona z dne 26. junija 1974 - delovni zakonik, v nadaljnjem besedilu: delovni zakonik). V pravilniku o delu morajo biti določeni tako datum kot kraj, čas in pogostost izplačila plače, razen če so zaposleni zajeti s kolektivno pogodbo, ki to zadevo ureja.

Če delodajalec ni dolžan določiti predpisov o delu - zaposluje manj kot 50 delavcev - jih pisno obvesti o kraju, datumu in času izplačila plače v 7 dneh od dneva sklenitve pogodbe o zaposlitvi (29. odst. 3 delovnega zakonika).

Datum izplačila plačila za določen mesec mora biti v rokih iz čl. 85 delovnega zakonika Ta določba določa, da se plačilo za delo, izplačano enkrat mesečno, izplača v zamudi, takoj po določitvi celotnega zneska, vendar najkasneje v prvih 10 dneh naslednjega meseca.

Zato izplačilo prejemkov za določen mesec ne more biti izvedeno po 10. dnevu naslednjega meseca. Če je dan izplačila plačila za delo praznik, se plačilo izplača prejšnji dan (drugi in tretji odstavek 85. člena delovnega zakonika).

Primer 1.

Mesečno izplačilo plač v obratu se opravi 5. v mesecu. Aprila letos. ta dan pade v nedeljo, decembra pa v soboto, ki je v podjetju zaradi povprečnega petdnevnega delovnega tedna prost dan. Zato naj bi izplačilo prejemkov potekalo 3. aprila oziroma 4. decembra 2020.

Plača se običajno nakaže z bančnim nakazilom na bančni račun, ki ga navede zaposleni. Hkrati lahko delavec od delodajalca zahteva osebno izplačilo osebnega prejemka - v gotovini.

Vlogo je treba oddati v pisni ali elektronski obliki. Vlogo za izplačilo osebnega prejemka mora delodajalec hraniti osebno skupaj z izkaznico (seznamom) izplačanih osebnih prejemkov za delo in drugih prejemkov v zvezi z delom (3. točka 6. člena Uredbe ministra za družino, delo in socialno politiko z dne 10.12. 2018 o dokumentaciji zaposlenih) ).

Odbitki, izvedeni brez soglasja zaposlenega

Plača delavca brez njegove privolitve se lahko po odbitku prispevkov za socialno varnost izplača z akontacijami dohodnine in vplačili v kapital delavca, če delavec ni odstopil od le-teh, le naslednje terjatve:

  1. zneski, izterjani po sklepih o izvršbi za preživnina,
  2. zneski, uvrščeni na podlagi sklepov o izvršbi za kritje dolgov, razen preživnine,
  3. denarni predujmi, dodeljeni zaposlenemu,
  4. denarne kazni, ki izhajajo iz odgovornosti zaposlenega za red.

Odbitki se izvajajo samo po vrstnem redu iz čl. 1. odstavek 87 delovnega zakonika

Delavčevo soglasje ne zahteva nobenih odbitkov v celotnem znesku izplačanih zneskov na prejšnji dan plačila za čas odsotnosti z dela, za katerega delavec nima pravice do plačila.

Če je plača precenjena, ker je bila obračunana pred nezmožnostjo za delo zaradi bolezni, se odbije le razlika med normalno plačo in bolniškim nadomestilom za čas odsotnosti. Ta odbitek lahko delodajalec izvede le ob najzgodnejšem dnevu plačila (7. odstavek 87. člena delovnega zakonika).

V skladu s čl. 88 delovnega zakonika je naslednji znesek brez odbitkov:

  1. minimalno plačilo za delo - pri odbitku zneskov, uveljavljenih po izvršilnih naslovih, za kritje dolgov, razen preživnine;
  2. 75 % prejemka iz 1. točke - z odbitkom denarnih predujmov, dodeljenih zaposlenemu;
  3. 90 % prejemka iz 1. točke - z odbitkom glob iz čl. 108 delovnega zakonika

Začnite brezplačno 30-dnevno preizkusno obdobje brez obveznosti!

Odbitki, narejeni s soglasjem zaposlenega

Odbitki, razen zakonsko določenih odbitkov, navedenih v čl. 87 delovnega zakonika, se lahko opravi samo s soglasjem zaposlenega (prostovoljni odbitki).

To soglasje mora:

  1. biti v pisni obliki,
  2. navedite vrsto in višino terjatev,
  3. določite pogostost odbitkov.

Kot je odločilo Vrhovno sodišče v sodbi z dne 1. oktobra 1998 I PKN 366/98, OSNAPiUS 1999, št. 21, t. 684, izjavo delavca brez pisnega soglasja za odtegljaje od prejemkov za delo, ki ni navedeno v čl. 1. in 7. člen 87 delovnega zakonika ni veljaven.

Delavčevo soglasje za odbitke lahko kadar koli prekliče brez navedbe razloga.

V primeru odbitkov, za katere je potrebno soglasje zaposlenega, je naslednji znesek brez odbitkov:

  1. minimalno plačilo za delo iz čl. 1. točka 871 § 1 delovnega zakonika - pri odbitku zneskov, ki jih zapade delodajalcu;
  2. 80 % zneska iz čl. 871 § 1, točka 1 delovnega zakonika - pri odbitku drugih zneskov, kot jih dolguje delodajalcu.

Višina brezplačnih zneskov je odvisna od višine minimalne plače. Leta 2020 je minimalno plačilo za delo 2.600 PLN.

Na sotočju odbitkov, izvedenih s soglasjem zaposlenega, se lahko opravijo v poljubnem vrstnem redu. Ti odbitki so drugi po zakonsko določenih odbitkih.

Delodajalec, ki od prejemkov zaposlenega odšteje neupravičeno izplačano nadomestilo, ne da bi pridobil njegovo pisno soglasje, se kaznuje z globo od 1.000 do 30.000 PLN (člen 282 § 1, točka 1 delovnega zakonika).

Če delavec ne privoli v povračilo preveč izplačanega zneska, lahko delodajalec vloži zahtevek za njegovo povračilo po določbah CI o neupravičeni obogatitvi (405. člen OZ v povezavi s 300. členom ZD). Koda). Vendar tožba na sodišču za vračilo delavcu neupravičeno izterjanega prejemka ne zagotavlja izterjave preveč izplačanega zneska.

Kot je priznalo Vrhovno sodišče v sodbi z dne 8. junija 2010 I PK 31/10, delavec, ki ni bil kriv ali kakor koli prispeval k plačilu neupravičene sestavine plačila, praviloma ni dolžan vrniti takšno plačilo iz delovnega razmerja, tudi če mu ne pripadajo.

Zahtevek delodajalca za povračilo preveč izplačanega plačila za delo zastara po 3 letih od dneva zapadlosti.

Če je bila plača delavca previsoka zaradi napake delodajalca, ima delodajalec pravico odbiti preveč izplačani znesek od plače delavca - le z njegovim pisnim soglasjem. Če delavec takega soglasja ni izrazil, lahko delodajalec na sodišču zahteva le povračilo preplačanega prejemka zaradi neupravičene obogatitve.