Uporaba službenega avtomobila za zasebne namene predsednika uprave

Spletna Stran

Opravljanje funkcije člana uprave, vključno z vodilno vlogo, ki je funkcija predsednika, vključuje številne naloge. Vendar je treba spomniti, da lahko člani upravnega odbora uživajo tudi številne privilegije. Ena izmed njih je uporaba službenega avtomobila v zasebne namene. Predmet tega članka bo analiza davčnih posledic takšnega stanja tako za podjetje kot za predsednika samega.

Uporaba službenega avtomobila za zasebne namene in davčni dohodek

Najprej je treba pretehtati, kateri vir dohodka se kvalificira za morebitne prihodke člana uprave. V zvezi s tem je treba navesti vsebino čl. 10 sek. 1. točka 2. Zakona o dohodnini (v nadaljnjem besedilu: ZDDV), ki pravi, da je vir dohodka dejavnost, ki se opravlja osebno. Vendar pa v skladu z vsebino čl. 13. točka 7. tega zakona za prihodke iz osebne dejavnosti iz čl. 10 sek. 1. odstavek 2 se šteje za dohodek, ki ga prejmejo osebe, ne glede na način imenovanja, ki so v sestavi uprav, nadzornih svetov, komisij ali drugih organov, ki so pravne osebe.

Poudariti pa je treba, da se za prejemke člana uprave iz osebnih dejavnosti štejejo kakršne koli oblike premoženjske koristi, tako v denarju kot v naravi, vključno z brezplačno prejetimi koristmi. Po drugi strani pa je koncept brezplačnih ugodnosti omenjen v čl. 11 sek. 1. Zakona o davku na dohodek, v katerem je bilo navedeno, da so prihodki po čl. 14-15, čl. 17 sek. 1. 6., 9. in 10. točka glede uveljavljanja pravic iz izvedenih finančnih instrumentov, čl. 19 in čl. 25b in čl. 30f, prejmejo ali dajo na razpolago zavezancu v koledarskem letu denarne in denarne vrednosti ter vrednost prejetih dajatev: v naravi in ​​druge brezplačne.

Brezplačna ponudba se razume kot vsi pravni in gospodarski dogodki, ki imajo specifično finančno razsežnost in niso povezani z nobeno obliko enakovrednega. Bistvo brezplačne ugodnosti je torej v tem, da prejemnik takšne ugodnosti ni dolžan plačati nobenega nadomestila.

Glede na navedeno je torej nedvomno, da če je službeno vozilo dano na razpolago članu uprave, fizična oseba ustvarja dohodek na podlagi brezplačnih ugodnosti. Uporaba službenega avtomobila za zasebne namene predsednika uprave ustvarja prihodke iz brezplačnih ugodnosti predsednika. Taki dohodki so obdavčeni z dohodnino. Poleg tega je treba opozoriti, da določbe zakona opredeljujejo način, na katerega mora zavezanec določiti višino dohodka iz brezplačnih dajatev. Kot izhaja iz čl. 11 sek. 2a zgoraj zakona se denarna vrednost drugih brezplačnih dajatev določi:

  1. če so predmet storitve storitve, ki sodijo v področje gospodarske dejavnosti ponudnika storitev - po cenah, ki veljajo za druge prejemnike;
  2. če so predmet ugodnosti kupljene storitve - po kupnini;
  3. če je predmet ugodnosti zagotovitev stanovanja ali stavbe - glede na protivrednost najemnine, ki bi se plačala v primeru sklenitve najemne pogodbe za ta prostor ali stavbo;
  4. v drugih primerih - na podlagi tržnih cen, ki se uporabljajo pri opravljanju storitev ali zagotavljanju predmetov ali pravic iste vrste in vrste, ob upoštevanju zlasti njihovega stanja in stopnje obrabe ter časa in kraja dajanja na voljo.

Ob upoštevanju navedenega je treba poudariti, da ko družba predsedniku uprave prepusti službeno vozilo za zasebne namene, ta iz dejavnosti, ki jih opravlja osebno, ustvari dohodek v obliki brezplačne ugodnosti v višini, ki ustreza tržne cene najema takega avtomobila.

Vrednost goriva in znesek dohodka od davka

Poleg tega davčni organi predstavljajo za davkoplačevalce neugodno razlago in priznavajo, da ima predsednik poleg prihodka od dajanja samega vozila na razpolago še dodatne prihodke, ki ustrezajo ekvivalentu porabljenega goriva. Takšno stališče je direktor Državne davčne informacije predstavil v razlagi z dne 19. 4. 2018 0113-KDIPT2-3.4011.80.2018.2.AC, v kateri je bilo navedeno, da je vrednost goriva, ki ga je financirala družba, ki razkriva je ločen od prihodkov od uporabe službenega avtomobila za namene zasebnega – obdavčljivega dohodka člana uprave iz dejavnosti, ki jih opravlja osebno, v višini, določeni v skladu s čl. 11 sek. 2 Zakona o DDV, ki se prišteje k drugim dohodkom. Dohodek, ki ga ustvari predsednik uprave, vključuje tako tržno protivrednost cene najema vozila kot tudi vrednost goriva, ki ga predsednik porabi in kupi podjetje.

Obveznosti družbe v zvezi s prejemki predsednika uprave

V zvezi z nastankom dohodka iz dejavnosti, ki jih opravlja osebno predsednik uprave, obstaja tudi obveznost družbe, ki v tem primeru nastopa kot plačnik. Kot je razbrati v čl. 41 sek. 1. Zakona o davku na dohodek, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, pravne osebe in njihove organizacijske enote ter organizacijske enote brez pravne osebnosti, ki zagotavljajo ugodnosti za dejavnosti iz čl. 13 točk 2 in 4-9 ter čl. 18, od oseb iz 1. člena. 3 sek. 1 morajo kot plačniki prenesti v skladu z določbami 2. odstavka. 4, akontacije dohodnine, ki veljajo za opravljene ugodnosti, zmanjšane za mesečne davčno priznane stroške v višini, določenem v čl. 22 sek. 9 in prispevki iz čl. 26 sek. 1 točka 2 lit. b, najnižja davčna stopnja, določena na lestvici iz 1. člena. 27 sek. 1.

Predstavljena določba velja tudi za dejavnosti, ki jih osebno opravljajo člani uprave, izvoljeni na podlagi imenovanja, kar pomeni, da je družba dolžna obračunati, pobirati in plačevati mesečne akontacije davka. Zaradi dajanja službenega vozila na razpolago predsedniku uprave je družba dolžna obračunati in pobirati mesečne akontacije davka. Začnite brezplačno 30-dnevno preizkusno obdobje brez obveznosti!

Davčno priznani stroški pri podjetju, ki zagotavlja službeno vozilo

Pri obravnavanju problema davčnih stroškov je treba najprej opozoriti, da so se s 1. januarjem 2019 spremenila pravila za pripoznavanje odhodkov v zvezi z osebnimi avtomobili v stroških. Kot je določeno v splošnem pravilu, opisanem v čl. 15 sek. 1. Zakona o CIT so davčno priznani stroški stroški, ki nastanejo zaradi doseganja prihodkov iz vira prihodkov ali vzdrževanja oziroma zavarovanja vira prihodkov, razen stroškov iz čl. 16 sek. 1.

V umetnosti. 16 sek. 1. točka 51. Zakona o CIT je bilo navedeno, da se 25 % nastalih stroškov za uporabo osebnega avtomobila v poslovne namene ne šteje za davčno priznano – če se osebni avtomobil uporablja tudi za namene, ki niso povezani z dejavnostjo, ki jo opravlja. s strani davčnega zavezanca. To pravilo velja za stroške v zvezi z delovanjem vozila in tako vključuje stroške goriva, storitve popravil, nakup rezervnih delov, zavarovanje odgovornosti do tretjih oseb in nezgodno zavarovanje itd. V primeru, ko družba predsedniku uprave zagotovi avtomobil za zasebno uporabo, se odhodki lahko priznajo kot odbitni strošek družbe v višini 75 % odhodka. Nekoliko drugačna pravila veljajo, ko gre za poravnavo stroškov za nakup tovrstnih vozil oziroma stroškov lizinga. To je zato, ker čl. 16 sek. 1. točka 4. in 49.a točka Zakona o CIT. Te določbe kažejo, da so odpisi zaradi obrabe osebnega avtomobila, izvedeni v skladu z načeli iz čl. 16a-16m, delno določeno na vrednost avtomobila, ki presega znesek:

  1. 225.000 PLN - v primeru osebnega avtomobila, ki je električno vozilo v smislu čl. 2. točka 12. Zakona o elektromobilnosti in alternativnih gorivih;
  2. 150.000 PLN - za druga osebna vozila.

Poleg tega se v davčni odhodek ne vštevajo odhodki v zvezi s provizijami iz poslovnega lizinga, najema, lizinga ali druge podobne pogodbe, razen nadomestil za premije avtomobilskega zavarovanja, v višini, ki presega njihov del, določen v sorazmerju, kot je znesek 150 000 PLN ostane do vrednosti osebnega avtomobila, ki je predmet te pogodbe.

Posledično, če predsednik uprave uporablja službeno vozilo za svoje osebne potrebe, lahko družba kot stroške davka vključi amortizacijo ali najemnino do meje 150.000 PLN. Podobno načelo zajema tudi pripoznavanje premije AC za službeno vozilo v stroških. Višina stroškov v zvezi z odpisi amortizacije in lizinškimi obroki je tudi omejena, če družba predsedniku uprave zagotovi službeno vozilo za njegove zasebne namene. Ob upoštevanju navedenega je treba poudariti, da okoliščina uporabe službenega avtomobila v zasebne namene predsednika uprave povzroča davčne posledice tako za predsednika, ki mora v tem primeru priznati obdavčljivi dohodek, kot za podjetje, ki ima možnost štetja stroškov v zvezi s takim vozilom za omejen strošek.