Sklep Vrhovnega sodišča in kršitve naročnika

Service.

Dejstvo, da je subjekt izvajalca, ki je sodeloval na razpisu, ki je bil naknadno razveljavljen po krivdi naročnika, za poplačilo škode, je dobilo nov pomen s sklepom Vrhovnega sodišča z dne 25.2.2021. Sklep verjetno odpira nove priložnosti za izvajalce, saj so bili doslej zahtevki do naročnikov z zahtevo za odškodnino zaradi kršitve določb zakona o javnem naročanju redki.

Podlaga za začetek analize problema je dejstvo, da predpisi na ravni EU zavezujejo države članice k sprejemanju ustreznih ukrepov, ki med drugim zajemajo pravico do dodelitve odškodnine izvajalcem, ki so utrpeli škodo zaradi kršitve zakona s strani naročnika.

Določbe Zakona o javnem naročanju so doslej zagotavljale takšno varstvo v minimalni meri. Po drugi strani pa so določbe splošne narave, ki izhajajo iz civilnega prava o odškodninskih zahtevkih, ki zahtevajo ustrezen dokazni režim, ovirajo izvajalce pri sodnih postopkih.

Zakonodajalec v postopku Zakona o javnih naročilih predvideva možnost pritožbe, ki je sestavljena iz možnosti pritožbe, pri čemer ima pritožba pravico:

  1. dejavnost naročnika v neskladju z določbami zakona, ki se izvaja v postopku oddaje naročila, sklenitvi okvirnega sporazuma, dinamičnem nabavnem sistemu, sistemu kvalifikacij izvajalcev ali natečaju, vključno s predlagano določbo naročila;

  2. opustitev dejavnosti v postopku oddaje naročila, sklenitve okvirnega sporazuma, dinamičnega nabavnega sistema, sistema kvalifikacij izvajalca ali natečaja, h kateremu je bil naročnik dolžan po zakonu;

  3. neizvedba postopka oddaje naročila ali organiziranje natečaja na podlagi zakona, kljub temu, da je bil naročnik k temu dolžan.

Zbor ugodi pritožbi v celoti ali delno, če ugotovi:

  1. kršitev določb zakona, ki je imela ali bi lahko bistveno vplivala na rezultat postopka oddaje naročila, konkurenco ali sistem kvalifikacij izvajalca;

  2. neskladnosti osnutka določbe pogodbe z zahtevami, ki izhajajo iz določb zakona.

Zoper odločitev Državne zbornice in sklep predsednika Zbornice je v določenih primerih dovoljena pritožba strank in udeležencev pritožbenega postopka na sodišče. V sedanjem pravnem stanju je čl. 261 Zakona o javnem naročanju, v določeni meri urejajo terjatve izvajalcev do naročnika v primeru preklica postopka oddaje naročila. Po besedilu te določbe so v primeru preklica postopka oddaje naročila iz razlogov, ki jih je mogoče pripisati naročniku, gospodarski subjekti, ki so oddali nezavrnitvene ponudbe, upravičeni do zahtevka za povračilo razumnih stroškov sodelovanja v tem postopku. , zlasti stroške priprave ponudb.

Potreba po reševanju pravnega vprašanja na vrhovnem sodišču

Sprašuje se, ali je zadeva res zahtevala odločitev vrhovnega sodišča, saj v praksi zakon o javnem naročanju ne vsebuje rešitev glede odškodninskih zahtevkov. V skladu z zakonikom o pravdnem postopku lahko sodišče, če se pri obravnavi pritožbe pojavi pravno vprašanje, ki vzbuja resne dvome, zadevo predloži Vrhovnemu sodišču v reševanje in odloži obravnavo zadeve (390. civilni postopek).

Pritožbeno sodišče je moralo dvomiti, ali zahteva za povrnitev škode izvajalca, katerega ponudba ni bila izbrana zaradi naročnikove kršitve določb Zakona o javnem naročanju, zahteva predhodno ugotovitev kršitve določb tega zakona s strani naročnika. pravnomočno odločbo nacionalnega pritožbenega senata ali pravnomočno sodbo sodišča, izdano po obravnavi pritožbe zoper odločitev nacionalnega odbora za pritožbe. Dvome je vsekakor okrepilo dejstvo, da se je sodna praksa v preteklosti bolj osredotočala na nujnost pridobitve predhodne ugotovitve kršitve, kar je pomenilo, da se je odškodninska tožba lahko štela za nedopustno.

Vrhovno sodišče v sestavi 3 sodnikov je po preučitvi zadeve sprejelo sklep, po katerem je preiskava odškodnine s strani izvajalca, katerega ponudba ni bila izbrana zaradi naročnikove kršitve določb Zakona o javnem naročanju, tč. 1843) ne zahteva predhodne ugotovitve kršitve določb tega zakona s pravnomočno odločbo državnega pritožbenega senata ali s pravnomočno sodbo, izdano po obravnavi pritožbe zoper odločbo državnega pritožbenega senata.

Sklep Vrhovnega sodišča, ki odloča o pravnem vprašanju, je v posamezni zadevi zavezujoč, za druge primere pa daje smer za ukrepanje. Sklep nedvomno odpira pot do odškodninskih zahtevkov od naročnikov v situacijah, v katerih so se izvajalci doslej najpogosteje vzdržali kakršnega koli pravnega ukrepanja.

Posledice sodbe za gospodarske subjekte

Morda bi se izvajalci po sprejetju sklepa morali vrniti na zaključene postopke javnega naročanja, zaradi česar bi se glede na pravkar izdani sklep preverila možnost uveljavljanja odškodnine. Verjetno je vredno počakati na utemeljitev resolucije, vendar je smer za morebitna dejanja povsem jasna.

Zastaralni roki

Po preteku zastaralnega roka se lahko oseba, do katere je terjatev upravičena, vzdrži njene ugodi, razen če se odpove uporabi zastaranja. V primeru odškodninskih zahtevkov, ki so navedeni tukaj - v zvezi s poslovanjem, je zastaralni rok 3 leta. Konec zastaralnega roka pade na zadnji dan koledarskega leta, zato bo omejena tudi skupina oseb, ki bi lahko imele koristi od sprejetega sklepa in imele pravne učinke, vendar je vredno biti pozoren na okoliščino, ki prekinja zastaralni rok, kot je poziv k poravnavi, ki lahko v takih primerih pomaga izvajalcem.

Pravna podlaga

  • Zakon z dne 23. aprila 1964 Civilni zakonik, Journal of Laws 2020, 1740, t.j.

  • Zakon z dne 11. septembra 2019, Zakon o javnih naročilih, Pravni list 2019.2019.

  • Zakon z dne 17. novembra 1964, Zakonik o civilnem postopku, Zakonodajni list 2020.1575, t.j.

Gradivo, ki ga je pripravila ekipa "Tak Prawnik".

Lastnik blagovne znamke "Tak Prawnik" je BZ Group Sp. z o.o.