Ali zaprosite za vračilo DDV? Ne pozabite, da ste lahko pregledani!

Davek Na Storitve

Obdobje vračila DDV je praviloma 60 dni. Ta postopek običajno podaljšajo davčni uradi, ki običajno plačajo v zadnjem trenutku. Poleg tega uradniki bolj pozorno spremljajo in nadzorujejo podjetja, ki zaprosijo za vračilo DDV. Najpogostejši razlog za tovrstne inšpekcijske preglede je slabo finančno stanje državnega proračuna in zdi se, da je to razlog za povečano preverjanje subjektov, ki zaprosijo za vračilo DDV. Poleg tega je v letu 2017 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost in nekateri drugi zakoni, ki so bistveno ovirali možnost vračila DDV v pospešenem roku 25 dni.

Vračilo DDV - kakšni so roki?

Kot smo že omenili, je osnovni rok za vračilo DDV 60 dni od dneva predložitve obračunske izjave. V tem primeru vrsta opravljenih nakupov ali stopnja, ki se uporablja pri prodaji blaga ali storitev, nista pomembna. Vendar, kot izhaja iz čl. 87 sek. 2 Zakona o DDV: Če veljavnost vračila zahteva dodatno preverjanje, lahko vodja davčnega urada to obdobje podaljša do konca preverjanja obračuna zavezanca, opravljenega v okviru preverjanja, davčnega nadzora ali davčnega postopka po določbe davčnega odloka oziroma postopkov nadzora po določbah o davčnem nadzoru.

Vendar pa lahko podjetniki v 25 dneh izkoristijo tudi pospešeno vračilo DDV. V tem primeru ne pozabite izpolnjevati več pogojev, določenih v čl. 87 sek. 6 Zakona o DDV. Pomembno je poudariti, da je v tem pogledu trenutno v veljavi novela Zakona o DDV.

Zato morajo biti za skrajšanje obdobja vračila DDV izpolnjeni naslednji pogoji:

  • zneski vstopnega davka, prikazani v davčni napovedi, brez zneska vstopnega davka ali davčne razlike, ki niso bili poravnani v prejšnjih obračunskih obdobjih in prikazani v izjavi, izhajajo iz:

    • račune, ki dokumentirajo zneske terjatev, ki so bili v celoti plačani preko zavezančevega TRR pri banki s sedežem na ozemlju države ali na računu zavezanca pri zadružni hranilno-kreditni zvezi, katere član je, naveden v navedeni identifikacijski vlogi v ločene predpise,

    • račune, ki niso navedeni v točki a, dokumentiranje terjatev, če skupni znesek teh terjatev ne presega 15.000 PLN,

    • carinske listine, uvozne deklaracije in odločbe iz čl. 33 odstavek 2 in 3 ter člen. 34 in jih je plačal davčni zavezanec,

    • uvoz blaga, obračunanega v skladu s čl. 33a, pridobitev blaga znotraj Skupnosti, opravljanje storitev, za katere je davčni zavezanec njihov prejemnik, ali dobava blaga, za katero je kupec davčni zavezanec, če je v davčnem obračunu razviden znesek dolgovanega davka od teh transakcij,

  • znesek vstopnega davka ali davčne razlike, neporavnan v prejšnjih obračunskih obdobjih in prikazan v izjavi, ne presega 3.000 PLN,

  • davčni zavezanec predloži davčnemu uradu dokumente, ki potrjujejo plačilo davka preko zavezančevega TRR ali računa zavezanca v zadružnem varčevanju in dobropisu iz 1. 2,

  • davčni zavezanec za naslednjih 12 mesecev neposredno pred obdobjem v obračunu, za katerega zaprosi za vračilo DDV v 25 dneh:

    • je bil registriran kot aktivni zavezanec za DDV,

    • predložili izjave za vsako obračunsko obdobje.

Pravico do vračila presežka vstopnega davka nad izstopnim davkom imajo tudi zavezanci, ki v določenem davčnem obdobju niso opravljali nobene obdavčljive dejavnosti, so pa opravili nakupe, ki so obdavčeni z vstopnim davkom. V tem primeru pa bo vračilo DDV opravljeno v podaljšanem roku, to je 180 dni od dneva predložitve davčne napovedi.

Pregled prosilcev za vračilo DDV

V zadnjem času davčni organi precej pogosto preverjajo subjekte, ki zaprosijo za vračilo preveč plačanega DDV. Preverjajo se vse okoliščine, na primer, ali je podjetnik dejansko upravičen do vračila DDV, torej ali je izpolnjeval vse pogoje in ali je do posla dejansko prišlo.

Pogosto je tudi t.i navzkrižna preverjanja, ki vključujejo dejstvo, da organi davčnega nadzora izmenično nadzorujejo podjetnike. Zato lahko tvegamo trditve, da gre za namerno prakso, katere glavni namen je odložiti plačilo presežnega davka.