Prodaja s provizijsko prodajo v davku od dohodka

Davek Na Storitve

Podjetniki imajo možnost prodaje svojega blaga prek različnih virov. Od tradicionalne prodaje v trgovinah prek spletne prodaje do prodaje po naročilu. Slednjega tipa ne najdemo pogosto, zato vzbuja dvome pri določanju višine dohodka oziroma pri določanju trenutka, ko dohodek nastane.

Prodaja preko konsignacije in pripravljena pogodba

Po čl. 765 Zakona o civilnem zakoniku: s komisijsko pogodbo se akceptant (komisionar) zaveže za plačilo (provizijo) v okviru dejavnosti svojega podjetja kupiti ali prodati premičnine za račun komitenta (komisionara), vendar v svojem imenu.

Blago, ki ga je komisionar sprejel, je do prodaje danega artikla last komitenta.

Iz zgornje definicije je mogoče sklepati, da gre v primeru komisijske pogodbe za dve različni pogodbi. Prvi je pogodba, po kateri se komisionar zaveže, da bo izvajal določena dejanja v korist komisionara. Drugi je pogodba o prodaji blaga, ki je predmet te pogodbe.

Prodaja s komisijsko prodajo in trenutek, ko pri komisionarju nastane davčna obveznost

Kot je navedeno zgoraj, nobeno blago, ki ga komisionar sprejme po komisijski pogodbi, ne postane njegova last. Kar pomeni, da je komisionar le posrednik med komitentom in končnim lastnikom stvari. Posledično je predmet prodaje lastnina naročitelja do prodaje. Prihodki v zvezi z opravljeno dejavnostjo se štejejo za zapadle prihodke, tudi če še niso bili dejansko prejeti, zmanjšani za vrednost vrnjenega blaga ter priznani popusti in popusti. V zvezi z navedenim je prihodek komisionarja plačilo (provizija) za opravljeno storitev posredovanja. Komisar ne pridobi prihodkov od prodaje naročnikovega blaga, prav tako pa nima stroškov v zvezi z nakupom tega blaga.

To stališče je zavzel tudi direktor davčne zbornice v Poznańu v posamični sodbi z dne 13. marca št. ILPB1 / 415-12 / 13-2 / AP, v kateri lahko preberete, da:(...) Prevzem knjig - po pogodbi o komisiji, določeni v Civilnem zakoniku - ne vključuje nakupa knjig od komitenta. Prodaja, ki jo opravi vlagatelj kot komisionar za tretjo osebo, ni opravljena na njegov račun, zato znesek, ki ga je prejel od te prodaje, ni znesek, ki mu pripada. Terjatev za izpolnitev komisijske pogodbe je denarno nadomestilo v obliki provizije, katerega plačilo bremeni komitent.Zato zneska, ki ga komisionar pridobi od kupca knjig – deloma za račun komitenta, ki se mu prenese pri izvajanju pogodbe po opravljeni transakciji – provizija ne bi smela vključiti v davčne prihodke. agent (...). Pooblaščenec tudi ne bi smel priznati davčnih stroškov, povezanih z nakupom knjig. Prihodki komisionarja (...) bodo vrednost provizije, ki zapade komitentu po komisijski pogodbi, zmanjšana za davek na blago in storitve (...).

Zakon o dohodnini ne vsebuje podrobnejših predpisov o določitvi trenutka, ko nastane dohodek iz posla, kot je provizijska prodaja. Zato se je treba sklicevati na splošna načela Zakona o DDV, kjer v čl. 14 sek. 1c beremo, da je datum nastanka dohodka načeloma datum izročitve stvari, prodaje lastninske pravice ali izvedbe storitve ali delne izvedbe storitve, vendar najkasneje do dne:

  • izdaja računa,

  • poplačilo terjatev.

Ker provizijska prodaja ni dokumentirana z računom (za namene DDV ne gre za storitev), plačilo storitve pa običajno poteka ne prej kot na dan njene izvedbe, bo prihodek od storitve nastanejo na dan opravljene storitve ali njene delne izvedbe, torej na dan prodaje končnemu kupcu. Navedeno potrjuje individualna razlaga direktorja davčne zbornice v Poznańu št.ILPB1 / 415-12 / 13-2 / AP:(...) prihodek od prodaje knjig, ki jih je vlagatelju izročil po naročilu, bo nastal – v skladu s čl. 14 sek. 1c Zakona o dohodnini - na dan storitve (prodaja knjig s strani komisionara tretji osebi), vendar najkasneje na dan izstavitve računa oziroma poravnave dolgovanega zneska. (...)

Prodaja s komisijsko prodajo in trenutek, ko pri komitentu nastane davčna obveznost

Kot smo že omenili, praviloma nastanejo prihodki od prodaje blaga ob njegovi sprostitvi, vendar najkasneje na dan izdaje računa oziroma plačila dolgovanega zneska.

V primeru, da prodaja poteka preko provizije, se plačilo za blago običajno izvede po sprostitvi blaga. Posledično datum plačila blaga ne bo vplival na trenutek nastanka davčne obveznosti. Zato je treba razmisliti, ali bo prihodek pri komitentu nastal z dnem predaje blaga komisionarju (izstavitve računa) ali v času predaje blaga končnemu kupcu. Začnite brezplačno 30-dnevno preizkusno obdobje brez obveznosti!

Ker je blago, prodano preko komisijske trgovine, v lasti komitenta do prodaje končnemu kupcu, se zdi neutemeljeno izkazovanje prihodkov na dan oddaje blaga komisijski trgovini. Naročnik s predajo blaga komisijski trgovini še ni dosegel prihodkov in ni znano, ali se bo to sploh zgodilo. Lahko se izkaže, da blago ne bo prodano in se bo sčasoma vrnilo naročniku.

V posamični odločbi ministra za finance z dne 12. januarja 2015, št.(...) prihodek, pridobljen preko trgovine (provizije), je prihodek komitenta na dan, ko komisionar (trgovina) izroči blago, vendar najkasneje na dan, ko je komitent izstavil račun. Glede na zgoraj navedeno bo prihodek od storitve, kot je prodaja provizije, nastal pri komitentu, ko bo komisionar prodal blago končnemu kupcu. Potem bo izvedena dejanska prodaja.

Upoštevati pa je treba, da bo po navedeni razlagi, če komisija izda račun, preden komisionar odpusti blago, prihodek nastane z dnem izdaje računa. Zato je priporočljivo počakati do izdaje dejanske prodaje. V nasprotnem primeru, če je račun izdan pred predajo blaga v končni prevzem, nastopi obveznost dokazovanja prihodka, preden komisionar odpusti blago.

Račun, izdan pred dejansko predajo blaga s strani komisionara, ne dokumentira dejanske prodaje. V trenutku izdaje računa ni mogoče reči, ali bo blago prodano, kaj šele, kakšna bo končna cena blaga. Vendar pa je uporaba takšne rešitve lahko predmet sporov med zavezancem in davčnimi organi.

Če povzamemo, medtem ko je pri komisionarju dokaj enostavno določiti trenutek nastanka davčne obveznosti, saj nastane ob prodaji blaga končnemu kupcu, pri komitentu povzroča večje težave. . Praviloma se pri glavnici ustvari prihodek, ko se blago proda končnemu kupcu. Če pa naročnik pred prodajo izda račun, se kot trenutek nastanka dohodninske obveznosti šteje trenutek izdaje dokumenta.