Partnersko podjetje - podjetje za profesionalce

Service.

Partnersko podjetje, ki je zgodovinsko izhajalo iz Združenih držav Amerike, deluje v poljskem gospodarstvu že skoraj dvajset let in počasi se zdi, da postaja vse bolj priljubljeno. Vsak strokovnjak, ki začne opravljati svoj poklic, se mora odločiti, katera oblika poslovanja je zanj najbolj koristna. Predstavniki t.i svobodni poklici bi morali razmisliti o ustanovitvi podjetja v obliki partnerstva, saj gre za podjetje, namenjeno profesionalcem.

Podjetje, ustvarjeno za predstavnike samostojnih poklicev

Pojem svobodnega poklica ni jasno opredeljen in njegov pomen v vsakdanjem jeziku (ljudje, ki niso omejeni s pogodbo o zaposlitvi, delo na daljavo, po naročilu itd.) se jasno razlikuje od zakonskega pomena. Institucija družbene družbe je urejena v določbah Zakonika o gospodarskih družbah (ZGD) – zakonodajalec je taksativno navedel seznam predstavnikov svobodnih poklicev, ki lahko delujejo v družbi. To so:

  • odvetniki,

  • farmacevti,

  • arhitekti,

  • gradbeni inženirji,

  • zakoniti revizorji,

  • zavarovalni posredniki,

  • davčni svetovalci,

  • posredniki vrednostnih papirjev,

  • investicijski svetovalci,

  • računovodje,

  • zdravniki,

  • zobozdravniki,

  • veterinarji,

  • notarji,

  • medicinske sestre,

  • babice,

  • pravni svetovalci,

  • patentni zastopniki,

  • cenilci nepremičnin,

  • zapriseženi prevajalci.

Pomembno!
Partnerske zveze ne morejo skleniti strokovnjaki zgoraj navedenih poklicev (npr. zdravnik - pripravnik ali notarski pripravnik).

Glede na stališče, uveljavljeno v sodni praksi sodišč, lahko družbeniki v statutu v skladu z načelom svobode pogodbe sklenejo dodatne pogoje ali omejitve, ki so naložene družbenikom družbe, običajno v zvezi z minimalnimi strokovnimi zahtevami. (npr. lahko navedejo, da je družbenik v podjetju lahko le oseba, ki ima pravico do določenega poklica in določene poklicne izkušnje).

Podjetje se lahko ustanovi za opravljanje enega ali več poklicev, običajno pa posebni zakoni določajo, kateri poklici se lahko opravljajo v enem podjetju. Pomembno je, da so strokovnjaki v določenih poklicih (npr. odvetniki) pravno omejeni pri svobodi izbiranja oblike dejavnosti. Če kateri od družbenikov izgubi pravico do opravljanja dejavnosti (npr. zaradi disciplinskega postopka v dani poklicni družbi), je dolžan zapustiti družbo in to storiti najpozneje do konca poslovnega leta, v katerem je izgubil pravico do prakse.

Partnerska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki

Določbe Kodeksa gospodarskih družb in partnerstev opredeljujejo zahteve, ki morajo biti predmet družbene pogodbe. Najpomembnejša med njimi je obveznost pisne sklenitve pogodbe – ta oblika je sicer nična, kar pomeni, da sklenitev pogodbe v ustni obliki po medsebojnem dogovoru družbenikov nima za posledico ustanovitve družbe. Prej je zakonodajalec za veljavnost družbe zahteval sklenjeno pogodbo v obliki notarskega zapisa, praksa pa je pokazala, da ta zahteva nikakor ne pomeni povečanja varnosti poslovanja. Partnerski družbi za ustanovitev ni treba imeti določenega temeljnega kapitala, saj so v tem primeru večja vrednost pravice in kvalifikacije njenih družbenikov. Družba se vpiše v Državni sodni register (KRS) in se ustanovi ob vpisu. Pozor!
Značilnost podjetja je tudi njegovo firmo, saj mora odražati bistvo podjetja z dodajanjem izrazov partner družba, in družbeniki, in družbenik ter opredeliti samostojni poklic, ki ga opravljajo družbeniki v podjetju.

Odgovornost družbenikov v družbi

Izjemno pomembna prednost družbenih družb so pravila o odgovornosti družbenikov – družbenikov v podjetju. Delničar ne odgovarja za napake drugega delničarja. Na tej točki je treba razlikovati med premoženjem partnerstva (ustvarjeno predvsem s kapitalom, ki ga prispevajo družbeniki) in osebnim premoženjem vsakega od družbenikov. Družbeniki so skupaj z družbo solidarno odgovorni za obveznosti, ki so običajno povezane z vodenjem podjetja (npr. najemnina za prostore, v katerih podjetje posluje, nadomestila za porabljene komunalne storitve ali zaostala plačila nasprotnim strankam družbe). To odgovornost ima t.i subsidiarnost, kar pomeni, da družbeniki s svojim premoženjem odgovarjajo le takrat, ko premoženje družbe ne zadostuje za poplačilo dolga.

Drugačna pa je odgovornost v primeru odgovornosti za zlorabo katerega koli od družbenikov. V takem primeru odgovarjata le družbenik, ki je storil umetniško napako, in družba sama (t.j. v praksi premoženje družbe). Vendar drugi družbeniki niso osebno odgovorni za dejanja ali opustitve drugih družbenikov. To pravilo velja tudi za odgovornost za napake zaposlenih v podjetju, ki jih je nadzoroval eden od družbenikov. Če je družba naročilo sprejela, vendar ga nobeden od družbenikov ni izvedel (in zato je treba domnevati, da nihče od družbenikov ni storil napake v umetnosti), so odgovorni družba in vsi družbeniki. Pri odločanju o ustanovitvi podjetja lahko seveda razširijo pravila o odgovornosti in se odločijo, da bodo za napake enega od njih odgovarjali vsi družbeniki, v praksi pa si je tako strukturiran dogovor težko predstavljati.

Kdo lahko zastopa podjetje?

Zastopanje podjetja je pomembno vprašanje, saj to vprašanje ni pomembno samo za podjetje samo, temveč predvsem za njegove izvajalce. Na primer, subjekt, ki prevzema izvedbo naročila za podjetje, mora biti prepričan, da je pogodba, ki jo je podjetje sklenilo z njim, veljavna in izvršljiva. Družbo lahko zastopa vsak od družbenikov samostojno, razen če družbena pogodba določa drugače. Partnerji družbe se lahko odločijo za imenovanje uprave, nato pa uprava prevzame odgovornost zastopanja družbe in vodenja njenih zadev. Podatki o zastopanju družbe so razkriti v bazi podatkov Državnega sodnega registra in kamor bi se moral obrniti vsak subjekt, ki razmišlja o sklenitvi pogodbe s katero koli družbo, ne le s partnersko družbo. Pri tem velja opozoriti, da je v skladu s sodno prakso upravnih sodišč plačilo za opravljanje storitve družbenika, ki opravlja dejavnost v družbi, obveznost družbe, ne družbenika, in le družba lahko zahteva njegovo plačilo.

Kdaj se lahko partnerstvo razpusti?

Partnersko podjetje preneha v primeru:

  • sprejetje sklepa družbenikov o prenehanju dejavnosti,

  • stečaj podjetja,

  • sodne odločbe o prenehanju družbe,

  • izguba pravice do opravljanja poklica s strani vseh družbenikov,

  • v primeru nastopa pogojev, navedenih v vsebini pogodbe (npr. družbeniki se lahko odločijo, da bo družba prenehala po določenem času oziroma po doseganju določenega kapitala).

Kaj se zgodi, če je v podjetju pooblaščen samo en partner?

Postavlja se vprašanje, kaj se zgodi z družbo, če je v njej samo en družbenik, pooblaščen za opravljanje določenega poklica. V takem primeru je družba razpadla v enem letu po nastanku tega dogodka – razen če medtem edini družbenik dopolni družbo z družbenikom, pooblaščenim za opravljanje samostojnega poklica. V primeru smrti družbenika njegovi dediči praviloma ne prevzemajo pravic pokojnega zapustnika, razen če tako določa statut. V takem primeru pa je pravica dediča do vstopa v družbo omejena z določbami zakona, saj mora biti dedič – podobno kot zapustnik – usposobljen za opravljanje samostojnega poklica v družbi. Določbe o komplementarni družbi se uporabljajo za zadeve, ki niso urejene v določbah Zakonika o gospodarskih družbah v zvezi z družbo in niso predvidene v statutu.

Partnersko podjetje - prednosti in slabosti

Partnerska podjetja se zdijo dobra izbira za strokovnjake, ki so že na trgu, ki poznajo realnost in tveganja vodenja lastnega podjetja. Osebe, ki šele začnejo opravljati poklic, naj se na primer zavedajo, da ob odločitvi za ustanovitev družbene skupnosti izgubijo pravico do ugodnosti možnosti plačevanja prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje v ugodnejši višini. Pomembno!
V davčnih zadevah je treba tudi navesti, da družba ni dvakrat obdavčena in zato ni zavezana plačevanju dohodnine. Obveznost plačila dohodnine je bila prenesena na družbenike v družbi.

Podjetje ni dolžno voditi t.i popolno računovodstvo, zato zadošča davčna knjiga prihodkov in odhodkov.

Družba je izjemno specifična pravna oseba, ki ne temelji na kapitalskih ali denarnih vložkih, temveč na pravici do opravljanja določenega poklica, osebnih kvalifikacijah in ugledu družbenikov. Zaradi posebej urejenih pravil o odgovornosti, nizkih začetnih stroškov (taksa za vpis v državni sodni register je 500,00 PLN, pristojbina za oglas na Sodišču in gospodarskem monitorju je 100,00 PLN - podjetju ni treba izpolnjevati zahteve po z določenim začetnim kapitalom), brez dvojne obdavčitve in običajnega slovesa partnerskih podjetij, je zanimiva alternativa za profesionalce. Vsak samostojni strokovnjak bi moral razmisliti, ali bi bilo partnerstvo ugodnejša rešitev kot samostojni podjetnik.