Financiranje študija s strani delodajalca kot davka oproščen dohodek zaposlenega

Service.

Ena od osnovnih obveznosti delodajalca je pomagati zaposlenim pri izpopolnjevanju poklicnih kvalifikacij.Delodajalci pogosto dajejo predloge za financiranje zaposlenih za izpopolnjevanje poklicne usposobljenosti, med drugim s financiranjem stroškov podiplomskega študija, tečajev, seminarjev. Izobraženi delavec je na nek način pozitiven element delodajalca, zato bodo stroški kritja različnih vrst izobraževanj večinoma povrnjeni. Ali se lahko financiranje študija s strani delodajalca šteje za dohodek delavca, in če je tako, ali je v tem primeru zakonodajalec dal možnost, da izkoristi davčno oprostitev?

Pravna podlaga za izpopolnjevanje poklicnih kvalifikacij iz delovnega razmerja

V skladu s čl. 103 § 1 delovnega zakonika se izboljševanje poklicne kvalifikacije razume kot pridobivanje ali dopolnjevanje znanj in veščin delavca na pobudo delodajalca ali z njegovim soglasjem.

Navedena ureditev je v skladu z drugimi določbami delovnega zakonika, po katerih se poklicna usposobljenost delavcev, ki se zahtevajo za opravljanje dela določene vrste ali na določenem delovnem mestu, določa z internimi predpisi (npr. s kolektivno pogodbo). ali v posebnih predpisih. Zato nakazujejo, kakšne kvalifikacije lahko delodajalec pričakuje od zaposlenih pri opravljanju dela določene vrste ali na določenem delovnem mestu. Določbe delovnega zakonika se nanašajo predvsem na izpopolnjevanje strokovne usposobljenosti v okviru dela, ki ga trenutno opravlja delavec, lahko pa se uporabljajo tudi v primeru napredovanja delavca ali mu delodajalec namerava ponuditi druge delovne pogoje. , npr. delo na drugem delovnem mestu zaradi spremembe poslovnega profila podjetja.

Delodajalec lahko pri tej specifični naložbi v zaposlenega pričakuje, da bo ta izkoristil svoje veščine ali pa bo vsaj imel priložnost za to. Le aktivno opravljanje nalog s strani zaposlenega zagotavlja doseganje tega cilja. Tako, pogovorno rečeno, pride do »vračanja« sredstev, ki jih delodajalec prostovoljno vloži v delavca.

Kot je navedeno v uvodu, v skladu s čl. 17 delovnega zakonika je delodajalec dolžan delavcem pomagati pri izpopolnjevanju poklicne usposobljenosti.

Po sodbi Vrhovnega sodišča z dne 1. marca 2018, III UK 33/17: »Na delodajalcu je, da »ospešuje« dvig kvalifikacij, kar je treba razumeti tako, da brez opravičljivih razlogov ne zavrača privolitve v obliko izobraževanja, ki jo izbere zaposleni, in ustvarja pozitivno vzdušje za učeče se zaposlene. Delodajalec lahko privoli v izobraževanje delavca (tudi med delom), vendar ni predpisov, da bi delodajalec v takem položaju kril stroške izobraževanja delavca. Vendar pa mora delodajalec v obravnavanem obsegu upoštevati, da se opustitev delavca pri izbiri sodelovanja na usposabljanju za izboljšanje poklicne kvalifikacije lahko šteje za kršitev načela enakega obravnavanja pri zaposlovanju (člen 183b § 1, točka 3 delovnega zakonika).

Načini financiranja s strani delodajalca za dvig strokovne usposobljenosti delavca

Delodajalec lahko delavcu, ki povečuje njegovo poklicno kvalifikacijo, dodeli dodatne ugodnosti, zlasti za stroške izobraževanja, potovanja, učbenikov in nastanitve.

Po čl. 103 delovnega zakonika delodajalec z delavcem sklene pogodbo o povišanju njegove poklicne kvalifikacije, v kateri so določene medsebojne pravice in obveznosti strank. Vključen je v pisni obliki. Navedena pogodba ne sme vsebovati določb, ki so za delavca manj ugodne od določb tega poglavja.

Iz določbe čl. 103 § 1 delovnega zakonika delodajalec sklene z delavcem pisno pogodbo za dvig poklicne kvalifikacije. Ker pisna oblika z aktom ni razveljavljena, jo je treba šteti za pisno obliko za dokazne namene - čl. 73 § 1 Civilnega zakonika v zvezi z Šala. 74 § 1 Civilnega zakonika. Določba čl. 74 § 1 Civilnega zakonika določa, da ima pridržek pisne oblike brez strahu ničnosti, da se v primeru neupoštevanja omejene pisne oblike izkažejo dokazi iz pričevanja prič ali strank o dejstvu opravljanje dejanja v sporu ni dopustno.

Financiranje študija s strani delodajalca kot dohodek zaposlenega

Pomoč pri pridobitvi odgovora na vprašanje, ali se financiranje študija s strani delodajalca lahko šteje za dohodek delavca, bo zagotovljena z določbami veljavne zakonodaje. V skladu s čl. 10 sek. 1. točka 1. in 9. točke tega zakona so viri prihodkov:

  1. poslovno razmerje, delovno razmerje, vključno z zadružnim delovnim razmerjem, članstvo v kmetijski proizvodni zadrugi ali drugi zadrugi, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo, zunanjim delom, starostno ali invalidsko pokojnino;

  2. drugih virov.

V skladu s čl. 12 sek. 1 Zakona o davku na dohodek vseh vrst denarnih izplačil in denarne vrednosti stvarnih prejemkov ali njihovih ustreznikov, ne glede na vir financiranja teh izplačil in dajatev, in zlasti: osnovnega prejemka, nadomestila za nadure, različnih vrst dodatkov, nagrade, protivrednosti za neizrabljen dopust in morebitne druge zneske, ne glede na to, ali je njihova višina vnaprej določena, ter denarne prejemke, ki jih ima delavec, ter vrednost drugih neizplačanih prejemkov ali delno izplačanih prejemkov. Ali se posledično financiranje študija s strani delodajalca lahko šteje za dohodek zaposlenega?

Treba je opozoriti, da se pri uporabi v čl. 12 sek. 1. ZDDV besedna zveza »zlasti« pomeni, da so navedene kategorije prihodkov odprt katalog. Zato so dohodki iz delovnega razmerja in sorodnih razmerij vse vrste izplačil in ugodnosti, ki zavezancu ustvarijo premoženjsko korist, ki izvira iz delovnega razmerja ali povezanega razmerja med delavcem in delodajalcem. Poleg tega iz besedila te določbe izhaja, da dohodek delavca vključuje tako rekoč vse prejemke, ki jih je prejel od delodajalca, ki bi jih lahko prejel od delodajalca. To niso samo prejemki, torej prejemki, ki neposredno izhajajo iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, temveč tudi vsi drugi dohodki (prejemki), ne glede na osnovo za njihovo izplačilo, če so kakor koli povezani z opravljanjem dela. To pomeni, da je zakonodajalec v dohodke zaposlenega vključil ne le denar, temveč tudi vrednost prejemkov v naravi ali brezplačne prejemke od delodajalca. Zgornja razlaga vodi v misel, da se financiranje študija s strani delodajalca lahko šteje za dohodek zaposlenega. Toda kaj pravi sodišče?

Kot je navedlo Vrhovno upravno sodišče v Varšavi v sodbi z dne 11. julija 2018, II FSK 1965/16: »Dohodek iz zaposlitve v skladu s čl. 12 sek. 1 u.p.d.o.f., obstaja kakršno koli plačilo in ugodnost, ki ima za posledico premoženjsko korist delavca in izvira iz delovnega ali povezanega razmerja med zavezancem in delodajalcem.

Da se dohodek razen plače šteje za dohodek iz delovnega razmerja, mora med delodajalcem in delavcem obstajati vez – osnovno razmerje.

Financiranje študija s strani delodajalca kot davka oproščen dohodek zaposlenega

V skladu s čl. 21 sek. 1. točka 90. ZDDV je vrednost dajatev, ki jih delodajalec v skladu s posebnimi predpisi priznava za izboljšanje poklicne kvalifikacije, oproščena dohodnine, razen prejemkov, prejetih za čas odpovedi iz celotnega ali dela delovnega mesta. delovni dan in dopust za usposabljanje.

Besedilo "ločene določbe", uporabljeno v zgoraj navedeni določbi, med drugim vključuje: zakon z dne 26. junija 1974, delovni zakonik.

V skladu s sodbo deželnega upravnega sodišča v Wrocławu z dne 14. marca 2008 I SA / Wr 1505/07: »Določba čl. 21(1)(90) Zakona o dohodnini je treba razlagati tako, da se oprostitev plačila dohodnine nanaša na vrednost ugodnosti, ki jih delodajalec prizna delavcu v zvezi z izboljšanjem poklicne kvalifikacije in splošne izobrazbe. delavca v izvenšolskih oblikah na podlagi napotnice iz ustanovitvenega dela. Koncept izvenšolskih oblik je treba razumeti kot vsako obliko izobraževanja zaposlenih, ki ni zajeta v šolskih oblikah, kot so na primer tečaji, usposabljanja, seminarji ali podiplomski študij. V skladu s tem se financiranje študija s strani delodajalca lahko šteje za dohodek zaposlenega, ki izpolnjuje pogoje za davčno oprostitev.

Začnite brezplačno 30-dnevno preizkusno obdobje brez obveznosti!

Primer 1.

Jan Kowalski dela v ABC Sp. z o.o. kot prodajni zastopnik. Za izboljšanje prodajnih rezultatov gospoda Jana ga je delodajalec napotil na podiplomski študij prodajne tehnike. Pokril je stroške v zvezi s podiplomskim študijem zaposlenega. Ker se financiranje študija s strani delodajalca lahko šteje za dohodek delavca iz delovnega razmerja, bo zanj veljala oprostitev iz čl. 21 sek. 1. 90. točka Zakona o DDV.

Drugače je v primeru financiranja stroškov izpopolnjevanja poklicnih kvalifikacij s strani tretje osebe.

Primer 2.

Jan Nowak dela v DEF Sp. z o.o. kot prodajni zastopnik. Delodajalec pripada sindikatu delodajalcev, katerega naloga je podpora delodajalcem. DEF Sp. z o.o. plačuje mesečno članarino. Sindikat delodajalcev je izpolnil potrebe članov organizacije (delodajalcev) in se odločil za organizacijo podiplomskega študija prodajnih tehnik. Posamezni člani so izbrali zaposlene, ki so jim bile ponujene te kvalifikacije. Zveza delodajalcev je krila stroške izobraževanja zaposlenih. V tem primeru se lahko upoštevafinanciranje študija s strani delodajalca kot dohodek delavca, oproščen davka? Odgovor je negativen. Podiplomskega študija ni financiral delodajalec, temveč organizacija, ki ji pripada – Sindikat delodajalcev. Ko je članarina plačana, postane del premoženja sindikata, ki ga lahko uporablja. Čeprav delodajalec vsak mesec plača članarino, ki jo sindikat porabi za uresničevanje lastnih statutarnih ciljev, to ne pomeni, da je financiral stroške izobraževanja zaposlenih.

V zgornjem primeru sindikat – kot tretja oseba – krije stroške usposabljanja zaposlenega, ni upravičen do oprostitve iz čl. 21 sek. 1. 90. točka Zakona o DDV.

Pri obravnavi davčnih vprašanj je vedno vredno analizirati dejansko stanje – vklj. Ali se lahko financiranje študija s strani delodajalca šteje za dohodek delavca, oproščen davka? Te premisleke je treba voditi z različnih zornih kotov in temeljiti na trenutno veljavnih zakonskih določbah ter (včasih zelo koristnih) posameznih razlagah in sodbah upravnih sodišč. Tako se boste izognili kasnejšim težavam v zvezi z davčnimi postopki, ki jih vodijo davčni organi.