Poklicno tveganje - odgovornosti delodajalca pri ocenjevanju in dokumentiranju

Service.

Za varnost in zdravje pri delu (VZD) na delovnem mestu je odgovoren delodajalec, na obseg te odgovornosti pa ne vplivajo obveznosti delavcev s področja varnosti in zdravja ter zaupanje opravljanja nalog službe VZD strokovnjakom iz izven delovnega mesta – člen 207 § 1 zakona z dne 26. junija 1974 - Zakonik o delu, v nadaljevanju delovni zakonik. Ena izmed dejavnosti, ki bi jo moral opravljati delodajalec v okviru zagotavljanja varnih in higienskih delovnih pogojev zaposlenih, je ocenjevanje in dokumentiranje poklicnega tveganja v zvezi z opravljenim delom. Delodajalec je tudi dolžan obvestiti zaposlene, da na določenem delovnem mestu obstaja poklicno tveganje.

Poklicno tveganje - opredelitev in obveznosti delodajalca v zvezi z nastankom tega tveganja v delovnem okolju

Poklicno tveganje je tveganje, ki ga nosi oseba v zvezi z opravljanjem dela. Podzakonski predpisi jih opredeljujejo kot verjetnost nastanka nezaželenih dogodkov v zvezi z delom, ki povzročijo škodo, zlasti pojav škodljivih učinkov na zdravje zaposlenih zaradi poklicnih nevarnosti v delovnem okolju ali načinu opravljanja dela.
Zgornja opredelitev je vključena v Uredbo ministra za delo in socialno politiko (Ministrstvo za delo in socialno politiko) z dne 26. septembra 1997 o splošnih določbah o varnosti in zdravju pri delu, v nadaljnjem besedilu Uredba o varnosti in zdravju pri delu. Navedena definicija je bila sprejeta tudi v poljskih standardih (PN) v zvezi s standardizacijo vodenja zdravja in varnosti pri delu. Mednarodna organizacija dela pa opredeljuje poklicno tveganje kot kombinacijo verjetnosti nevarnega dogodka in resnosti poškodbe ali poslabšanja zdravstvenega stanja zaposlenih zaradi tega dogodka.

Obveznosti delodajalca glede poklicnega tveganja izhajajo neposredno iz delovnega zakonika – skladno s čl. 226 delodajalec:

  • ocenjuje in dokumentira poklicno tveganje v zvezi z opravljenim delom in izvaja potrebne preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja;

  • obvešča zaposlene o poklicnih tveganjih, povezanih z opravljenim delom in načelih varovanja pred nevarnostmi.

Postopki v okviru omejitve in ocene poklicnega tveganja

Splošne določbe o delovnih procesih (čl. 39–39c Odloka o varnosti in zdravju pri delu) določajo postopek omejevanja in ocenjevanja poklicnih tveganj. V skladu z 39. odd. 1. omenjenega zakonskega akta delodajalec izpolnjuje obveznost zagotavljanja zdravja in varnosti delavcev pri delu, zlasti s preprečevanjem tveganj v zvezi z opravljenim delom, pravilno organizacijo dela, uporabo potrebnih preventivnih ukrepov ter obveščanjem. in usposabljanje zaposlenih. Zgoraj navedene dejavnosti je treba izvajati na podlagi splošnih načel preprečevanja nesreč in bolezni, povezanih z delom, vključno z:

  • preprečevanje tveganja;

  • izvajanje ocene tveganja nevarnosti, ki jih ni mogoče izključiti;

  • odprava groženj pri njihovem izvoru;

  • prilagajanje delovnih pogojev in procesov zmožnostim zaposlenega, zlasti z ustrezno zasnovo in organizacijo delovnih mest, izbiro strojev in drugih tehničnih naprav in delovnih orodij ter načinov proizvodnje in dela – ob upoštevanju zmanjševanja motenj pri delu, zlasti monotonem delati in delati v skladu z vrhunskim tempom ter zmanjšati negativne vplive tega dela na zdravje delavcev;

  • uporaba novih tehničnih rešitev;

  • zamenjava nevarnih tehnoloških procesov, naprav, snovi in ​​drugih materialov - varnih ali manj nevarnih;

  • dajanje prednostnih ukrepov kolektivne zaščite pred individualnimi zaščitnimi ukrepi;

  • poučevanje zaposlenih s področja varnosti in zdravja pri delu.

Kot je razvidno iz 39.a odst. 1 Uredbe o varnosti in zdravju pri delu delodajalec ocenjuje poklicno tveganje, povezano z opravljanjem dela, zlasti pri izbiri opreme za delovna mesta in delovna mesta, uporabljenih kemičnih, bioloških, rakotvornih ali mutagenih snoveh in pripravkih ter spremembah v organizaciji. dela. Pri oceni poklicne nevarnosti se upoštevajo vsi dejavniki delovnega okolja, ki se pojavljajo pri izvajanju del, in načini izvajanja del.

Preventivni ukrepi, metode in organizacija dela, uporabljeni kot rezultat ocene poklicnega tveganja, morajo:

  • zagotoviti dvig ravni varnosti in zdravja zaposlenih,

  • biti integriran z dejavnostmi, ki jih delodajalec izvaja na vseh ravneh organizacijske strukture delovnega mesta.

Smernice za oceno poklicnega tveganja in najpomembnejše faze tega procesa

Pri ocenjevanju poklicnega tveganja se upoštevajo smernice poljskega standarda PN-N-18002 "Sistemi upravljanja varnosti in zdravja pri delu. Splošne smernice za oceno poklicnega tveganja«. Je najpogosteje uporabljen, a ne edini nabor informacij v zvezi z oceno poklicnega tveganja, kot je program »Analiza varnosti pri delu« (JSA) ali sistem RISC SCORE (metoda »indikator tveganja«).

Ocena poklicnega tveganja sestoji iz prepoznavanja nevarnosti in ocene iz tega izhajajočih posledic. V omenjeni PN je bila sprejeta tristopenjska lestvica ocenjevanja poklicnega tveganja. Povezuje verjetnost neželenega dogodka (majhna, verjetna in zelo verjetna) z resnostjo posledic (nizka, srednja in visoka).

Nato se določi dopustnost poklicnega tveganja (sprejemanje tveganja ali potreba po njegovem zmanjšanju). V tej fazi je odločilnega pomena veljavna zakonska ureditev v posameznih sektorjih gospodarstva in glede na opredeljene poklicne kategorije. Posledično se ocene poklicnega tveganja nanašajo na več tisoč različnih delovnih mest - zato ni enotnega modela ravnanja, razen smernic iz citiranega PN-N-18002. V praksi ugotavljanje nevarnosti na določenem delovnem mestu poteka s kontrolnimi seznami, ki vključujejo seznam škodljivih in nevarnih dejavnikov ter katalog motečih dejavnikov, ki se pojavljajo v določenih delovnih razmerah.

Učinkovita metoda ocene poklicnega tveganja je t.i analiza varnosti pri delu - omenjena metoda predvideva naslednja dejanja:

  • pridobiti zahtevane informacije o delovnem mestu,

  • določitev kataloga nalog, ki se opravljajo na delovnem mestu,

  • opredelitev seznama dejavnosti, ki se izvajajo pri izvajanju nalog,

  • ugotavljanje nevarnosti, ki se pojavljajo na delovnem mestu, ki je predmet ocene,

  • ocena in ugotavljanje sprejemljivosti tveganja,

  • določanje na podlagi vrednotenja ukrepov, potrebnih za izvedbo, in povzetek rezultatov vrednotenja.

Začnite brezplačno 30-dnevno preizkusno obdobje brez obveznosti!

Dokumentiranje ocene poklicnega tveganja (kartica ocene poklicnega tveganja)

Delodajalec vodi evidenco o oceni poklicnega tveganja in sprejetih potrebnih preventivnih ukrepih (člen 39a(3), prvi stavek, Uredbe OHS). Dokument, ki potrjuje oceno poklicnega tveganja, mora upoštevati zlasti:

  1. opis ocenjenega dela, vključno s specifikacijo:

a) rabljeni stroji, orodja in materiali,

b) opravljene naloge,

c) pojavljanje v položaju nevarnih, škodljivih in motečih dejavnikov delovnega okolja,

d) uporabljene kolektivne in individualne zaščitne ukrepe,

e) osebe, ki delajo na tem položaju;

  1. rezultate ocene poklicnega tveganja za vsakega od dejavnikov delovnega okolja in potrebne preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja;

  2. datum ocenjevanja in ocenjevalce.

Določbe Uredbe o zdravju in varnosti pri delu ne opredeljujejo predloge kartice za oceno poklicnega tveganja, kar je razumljivo zaradi velike raznolikosti dejavnikov, ki se upoštevajo pri ocenjevanju poklicnega tveganja za posamezna delovna mesta. Zdi se, da so zgoraj navedeni elementi dokumenta, določeni v 39.a odst.3 Uredbe o varnosti in zdravju pri delu, predstavljajo zadostno podlago za pripravo lista ocene tveganja pri delu za dano delovno mesto.

Poudariti je treba, da v mnogih primerih izvajanje ocene poklicnega tveganja ne bi smelo predstavljati večjih težav – to velja zlasti za delovna mesta, kjer ni pomembnejšega kopičenja tveganj za zdravje ali življenje zaposlenih (npr. pisarniško delo). Seveda bo v primeru velikih delovnih mest - z uporabo različnih delovnih procesov z visoko stopnjo zahtevnosti - stopnja in raznolikost škodljivih, nevarnih in motečih dejavnikov veliko večja. V takšnih razmerah je za oceno poklicnega tveganja potrebna uporaba specializiranih metod za ugotavljanje nevarnosti (v takih okoliščinah je običajno treba izdelati ti varnostna poročila, ki so sestavni del kartice za oceno poklicne nevarnosti).

V večini primerov bo po morebitni prilagoditvi tega dokumenta posebnostim določenega delovnega mesta na določenem delovnem mestu zadostovala že poenostavljena oblika lista za oceno poklicne nevarnosti. Poenostavljena predloga kartice za oceno poklicnega tveganja mora vsebovati naslednje podatke:

  • naziv delovnega mesta (dodatno lahko navedete organizacijsko enoto, ki deluje v strukturi podjetja, npr. montažna soba, kadrovska služba, skladišča);

  • opredelitev vrste delovnega mesta;

  • navedba nevarnosti, ukrepi za zmanjšanje poklicnega tveganja in ocena poklicnega tveganja;

  • priporočila o uporabi dodatnih zaščitnih ukrepov;

  • registracijski podatki, to so: ime in priimek delavca, osebni podatki osebe, ki pripravlja oceno poklicne ogroženosti, številka kartice in datum ocene;

  • potrdilo zaposlenega, da je prebral podatke na kartici s podpisom in datumom.