Prenos terjatev – kaj mora vsebovati pogodba?

Service.

Terjatev je pravica upnika, da od dolžnika zahteva posebno ugodnost. Določbe civilnega prava predvidevajo možnost spremembe upnika brez soglasja dolžnika.
V skladu z določbo čl. 509 § 1 in 2 Civilnega zakonika (v nadaljnjem besedilu: Civilni zakonik) lahko upnik brez soglasja dolžnika prenese terjatev na tretjo osebo (prenos terjatve), razen če bi bila v nasprotju z zakonom, pogodbenim pridržkom ali naravo obveznosti. Skupaj z dolgom se na kupca prenesejo vse pravice v zvezi z njim, zlasti terjatev za zapadle obresti.

Narava pogodbe o odstopu dolga

Prenos terjatev (znan tudi kot cesija) je pogodba, po kateri prodajalec (obstoječi upnik, znan tudi kot odstopnik) prenese na kupca (novega upnika, znanega tudi kot odstopnik) terjatev (npr. terjatev za poplačilo znesek posojila) dolžniku (imenovanemu tudi dolžnik).

V zvezi z navedenim je učinek prenosa terjatve, da bo cesionar nadomestil odstopnika.

Oblika sklenitve pogodbe o odstopu

Da bi bil prenos terjatev veljaven in učinkovit, je treba skleniti pogodbo med odstopnikom (sedanjim upnikom) in prevzemnikom (kupcem). Odstop terjatve ni mogoče učinkovito izvesti z enostranskim pravnim aktom - na primer z izjavo. Potrditev zgornje trditve je med drugim v sodbi Prizivnega sodišča v Katowicah z dne 8. novembra 2006 (sklicna številka I ACa 1043/06). Odvisno od svobodne odločitve strank je lahko dodelitev plačana ali brezplačna pogodba. Civilno pravo ne nalaga obveznosti sklenitve pogodbe o odstopu dolga v posebni obliki. Zato je pogodba načeloma lahko sklenjena na kakršen koli način – na primer v ustni, navadni pisni ali elektronski obliki. Vendar je treba upoštevati, da v skladu s čl. 511 Civilnega zakonika je treba v primeru, ko je terjatev potrjena s pismom, prenos terjatve potrditi tudi s pismom.

Pri tem je treba poudariti, da sklenitev cesijske pogodbe ne sme povzročiti spremembe prvotne obveznosti in poslabšanja dolžnikovega položaja. Vedno je dolžan zagotoviti le tisto, kar je bil dolžan storiti v razmerju do prvotnega upnika (prodajalca). Omeniti velja tudi, da lahko kupec terjatve z njo tudi prosto razpolaga, na primer odstopi, jo odstopi, uveljavlja v sodnih in izvršilnih postopkih. Kupec dolga in dolžnik lahko tudi spremenita pogodbene pogoje - na primer glede dneva plačila dolga (sodba pritožbenega sodišča v Katowicah z dne 29. oktobra 2009, spis št. V ACa 406 /09).

Soglasje dolžnika za sklenitev pogodbe

Za sklenitev veljavne pogodbe o odstopu dolga praviloma ni potrebno soglasje dolžnika za njeno sklenitev. Takšno stališče je bilo med drugim predstavljeno v sodbi Prizivnega sodišča v Katowicah z dne 27. septembra 2005 (sklicna številka I ACa 297/05). Dolžnikovo soglasje k odstopu pa je potrebno, kadar sporazum med dolžnikom in obstoječim upnikom izključuje možnost prenosa dolga na tretjo osebo.

Terjatev kot predmet pogodbe o odstopu

Najprej je treba poudariti, da o obsegu prodane terjatve v vsakem primeru odločata pogodbeni stranki (sedanji in novi upnik). Terjatev, ki je predmet odstopa, mora biti dovolj označena in individualizirana – z natančno opredelitvijo strank in obligacijskega razmerja. Vrhovno sodišče je v sodbi z dne 5. novembra 1999 (št. III CKN 423/98) navedlo, da je učinkovita prodaja terjatve, ki ni natančno določena v prenosni pogodbi, če jo je mogoče ugotoviti na podlagi vsebino obligacijskega razmerja, iz katerega izhaja terjatev.

Predmet prenosa je lahko:

  • prenosljiva terjatev;

  • tako denarni kot nedenarni dolg;

  • terjatev, ki je zastarala, nezapadla ali izpodbijana;

  • del dolga;

  • terjatev iz potrošniške pogodbe (v sodbi Vrhovnega sodišča z dne 26. 9. 2008 sklicna številka V CSK 105/08 je bilo navedeno, da zakonodajalec ni prepovedal prodaje terjatev brez soglasja potrošnika - zgolj spremembo upnika v zvezi z določeno terjatvijo ne vodi do ali do spremembe identitete obligacijskega razmerja ali do tako resnih težav za dolžnika, da bi bilo prepovedano varovati njegove interese);

  • obstoječi in prihodnji terjatev (primer takega zahtevka je lahko terjatev za plačilo nadomestila po gradbeni pogodbi, ki nastane šele ob zaključku določene faze del - sodba Vrhovnega sodišča z dne 26. septembra 2009, 2003, št. IV CKN 513/01).

Prenos terjatev – kakšne so posledice njegove sklenitve?

Namen pogodbe o odstopu je prenesti dolg na kupca in ga odvzeti odstopnik-prodajalec. S sklenitvijo pogodbe o prenosu terjatev se na kupca prenesejo vse pravice trenutnega upnika. Kot je navedlo Vrhovno sodišče v sodbi z dne 5. 9. 2001 (sklicna številka I CKN 379/00), se pri odstopu ne spremeni obligacijsko razmerje, spremeni pa se oseba, ki v njem sodeluje na upnikovi strani. Tako literatura kot sodna praksa (sodba Vrhovnega sodišča z dne 11. 12. 2009, vpis št. V CSK 184/09) jasno kaže, da se dolg prenese na kupca z vsemi sorodnimi pravicami, lastnino in privilegiji. Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da pridobitelj terjatev vstopi v vse pravice dosedanjega upnika.

Če stranke ne določijo drugače, vse pravice v zvezi z njim, zlasti:

  • pravice do zavarovanja, vključno z možnostjo vložitve actio pauliana (sodba Vrhovnega sodišča z dne 11. decembra 2009, ref. V CSK 184/09);

  • zahtevki za obresti, odškodninski zahtevki, zahtevki za plačilo pogodbenih kazni;

  • upnikova pravica, da pozove dolžnika k izpolnitvi obveznosti;

  • upnikova pravica do izpodbijanja zanj škodljivih dejanj;

  • pravica do odstopa od pogodbe, pravica do pridobivanja pravnih koristi iz terjatev;

  • pravice, ki zagotavljajo izpolnitev terjatve v obliki poroštva, hipoteke, zastave.

Začnite brezplačno 30-dnevno preizkusno obdobje brez obveznosti!

Kdaj je odstopanje terjatev omejeno?

Zakonodajalec je uvedel tri izjeme (negativne premise) k načelu prenosa vsake terjatve. Terjatve ni mogoče prenesti, če:

1. bi bilo v nasprotju z zakonom:

Zakonske prepovedi odstopa so obvezne določbe, kar pomeni, da bo njihova kršitev razveljavila pogodbo o odstopu. Na primer, v skladu s čl. 595 Civilnega zakonika je pravica do ponovnega odkupa neodtujljiva in nedeljiva. Zakonske absolutne prepovedi napotitve izhajajo tudi iz določb delovnega zakonika. V skladu s čl. 84 delovnega zakonika se delavec ne sme odpovedati pravici do plačila za delo (tj. terjatvi za plačilo za delo) ali te pravice prenesti na drugo osebo.

2.to bi bilo v nasprotju s pogodbeno rezervacijo:

Stranki (dolžnik in upnik) lahko v vsakem primeru v pogodbi prepoveta prodajo terjatev. Takšna pogodbena določba je lahko v nekaterih primerih koristna za dolžnika. Lahko se zgodi, da je prenos terjatev lahko za dolžnika nevšečnost – na primer privede do zamenjave sprejetega upnika z dolžniku neznano osebo. Omeniti velja tudi, da lahko stranke upnik nakazijo odvisne od soglasja dolžnika ali drugih pogojev.

3. bi bilo v nasprotju z značilnostmi obveznosti:

Nemožnost odstopa določene terjatve je lahko tudi posledica narave obveznosti, ki je tako osebna, da ni upravičeno, da upnik prenese svoje pravice na drugo osebo – na primer preživninske ali rentne terjatve. Poleg tega literatura na to temo kaže, da ni mogoče prenesti terjatev, ki izhajajo iz pooblastil, pogodb o določenih delih ali pogodb o opravljanju storitev, če je izpolnitev dolžnika povezana s poplačilom upnikovega prevzema. upoštevati njegove osebne lastnosti.