Preoblikovanje trajnega užitka v lastništvo - učinki DDV

Davek Na Storitve

Pretvorba pravice trajnega užitka v lastninsko pravico pomeni spremembo pravne lastninske pravice na nepremičnini. Ne spreminja lastništva nepremičnine. Stalni uporabnik ostane v neprekinjeni posesti predmeta trajnega uživanja. Ali bo imela konverzija trajnega užitka kakšne učinke na DDV? Odgovor je v članku.

Predmet in osnova obdavčitve DDV

V skladu s čl. 5 sek. 1 Zakona o DDV je davek na blago in storitve med drugim predmet dostava blaga proti plačilu in opravljanje storitev proti plačilu na ozemlju države.

Z blagom, v skladu s čl. 2. točka 6. Zakona o DDV se razumejo stvari in njihovi deli ter vse oblike energije.

V skladu s čl. 7 sek. 1. zakona z izročitvijo blaga iz čl. 5 sek. 1. točka 1. Zakona o DDV se razume kot prenos pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik.

Kot je navedlo Vrhovno upravno sodišče v sodbi z dne 4. oktobra 2018, I FSK 1815/16:
Prenos pravice razpolaganja z blagom kot lastnik v smislu čl. 7 sek. 1 ZDDV zajema prenos lastninske pravice na blagu v pravnem (civilnem) smislu in prenos gospodarske moči nad blagom, ki ga opravi dobavitelj, ki mu je upravljal kot samostojni lastnik (kot lastnik) in kot lastnik blaga. posledično lahko kupec z blagom razpolaga kot lastnik, torej ga uporablja brez drugih oseb, pobira koristi in druge dohodke, ga lahko predeluje, uporablja ali celo uniči ter opravlja pravna dejanja v odnos do njega”.

Dobava blaga – ali je zemlja blago?

Določba čl. 7 sek. 1. Zakona o DDV, ki opredeljuje pojem »dostava blaga«, se očitno ne nanaša na civilna pojma prodaje oziroma prenosa lastnine. Zato dobave blaga v smislu določb Zakona o davku na dodano vrednost ni mogoče enačiti s prenosom lastninske pravice po civilnem pravu. Za pravilno razlago pojma "prenos pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik" je treba upoštevati, da se nanaša na takšne dejavnosti, ki dajejo kupcu pravico do ravnanja z njim kot lastnikom. Glavna stvar pri tem je možnost dejanskega razpolaganja s stvarjo in ne razpolaganja z njo v pravnem smislu. Bistvo dostave blaga ni prenos lastništva. V skladu s tem izraza "pravica razpolaganja kot lastnik" ni mogoče razlagati kot "lastninska pravica". Poleg tega je treba poudariti, da operacije pridobitve gospodarske lastnine ni nujno, da spremlja rubež premoženja v pravnem smislu, saj »dobava blaga« ni omejena le na prodajo lastninske pravice. . Posledično ni treba, da sta koncept "dobave blaga" in ekonomski vidiki posla povezana z učinki, ki izhajajo iz premoženjskega civilnega prava. To omogoča, da se določena dejavnost šteje za dostavo blaga, tudi v primerih, ko se kupcu nalagajo določene omejitve posedovanja blaga. Odločilni trenutek, ko se ugodnosti in obremenitve v zvezi z nakupom blaga prenesejo na prejemnika, je praviloma sprostitev blaga.

Dobava blaga bo obdavčena z davkom na blago in storitve le, če jo opravi subjekt, ki ima status davčnega zavezanca (15. člen ZDDV) in v zvezi z danim poslom dodatno deluje kot tak. Bistveno je ugotoviti, da gre v zvezi z določeno dobavo, s katero imamo opravka z zavezancem za DDV, izjavo, da opravlja dejavnost v smislu določb zakona.

Skladno s predstavljenimi določbami zemljišče ustreza opredelitvi blaga po čl. 2. točka 6. Zakona o DDV, njen prenos pa se obravnava kot dejavnost plačane dostave blaga na območju države.

Kot je pravilno navedlo Vrhovno sodišče v Varšavi v resoluciji z dne 8. januarja 2007, I FPS 1/06:
Z ustanovitvijo pravice do trajnega uživanja se gospodarska lastnina zemljišča (blago - v smislu 6. odstavka 2. člena ZDDV) prenese na trajnega uživalca, kar pomeni, da lahko z njim razpolaga kot lastnik. To se odraža tako v svobodi uporabe zemljišča in pridobivanju koristi od njega na način, skoraj kot v primeru lastnika zemljišča, kot tudi v možnosti prenosa takega lastništva na drugega subjekta, na primer, ko lastnik zemljišča prodaja pokrajina.”.

Tako bomo v primeru vzpostavitve trajnega užitka imeli stik s plačano dostavo blaga v skladu z določili Zakona o DDV.

V skladu s čl. 29a odstavek. 1 Zakona o DDV je davčna osnova vse, kar je plačilo, ki ga je dobavitelj blaga ali izvajalec storitve prejel ali naj bi prejel za prodajo od kupca, prejemnika ali tretje osebe, vključno s prejetimi subvencijami, subvencijami in drugimi plačili. podobne narave, ki neposredno vplivajo na ceno blaga ali storitev, ki jih zagotavlja davčni zavezanec.

Preoblikovanje trajnega užitka v primerjavi z DDV

Glede na porajajoče se dvome glede predmeta obdavčitve z DDV preoblikovanja trajnega užitka v lastninsko pravico se je minister za finance v odgovoru na poslansko vprašanje št.

Po sklepu Vrhovnega sodišča z dne 8. januarja 2007 I FPS 1/06 je minister potrdil, da je vzpostavitev trajnega užitka zemljišča trajnemu uživalcu dobava blaga (6. odst. 1. odst. 7. člena DDV). zakona) in je zato podvržen obdavčitvi z DDV na splošno, če ga zavezanec tega davka opravlja kot del poslovne dejavnosti v smislu Zakona o DDV.

Minister je poudaril, da "[j] Glede pretvorbe pravice do trajnega uživanja zemljišča v lastninsko pravico je treba upoštevati, da se ta dejavnost ne bo obravnavala kot ponovna izročitev istega blaga, saj so določbe čl. 7 sek. 1 Zakona o DDV. Preoblikovanje pravice trajnega uživanja zemljišča v lastninsko pravico je pravzaprav le sprememba pravne lastninske pravice na nepremičnini, ne bo pa vplivala na »lastnino na stvari«, ki jo je večni uživalec že pridobil. na dan ustanovitve trajnega užitka.”.

Primer 1.

Leta 2016 je Jan Kowalski z občino sklenil pogodbo o trajnem uživanju zemljišča s površino 20 arov. Na zgoraj omenjeno je na parceli zgradil enodružinsko hišo. Skladno z Zakonom z dne 20. julija 2018 o preoblikovanju pravice do trajnega posestva na zemljiščih, razvitih za stanovanjske namene, v lastninsko pravico na tem zemljišču. Parcela, ki je »v trajnem uživanju«, ostaja ves čas v rokah Jana Kowalskega. Tako ne bo prišlo do spremembe subjekta, ki je lastnik parcele, zato tudi ne bo prišlo do ponovne izročitve blaga, kot je parcela (zemljišča) trenutnemu lastniku.

Ob upoštevanju navedenega pretvorba trajnega užitka v lastninsko pravico ne predstavlja dobave blaga v smislu Zakona o DDV ali druge dejavnosti, ki je predmet DDV, in je izven področja uporabe tega zakona. Preoblikovanje bo torej spremenilo le pravni naslov nepremičnine, ne bo pa vplivalo na »lastnino na stvari«, ki jo je uporabnik že pridobil ob ustanovitvi trajnega užitka.Tega postopka ni mogoče šteti za ponovno dostavo iste nepremičnine. Zato ne bo predmet davka na blago in storitve.

Kljub temu, čeprav zgolj dejanje pretvorbe pravice do trajnega užitka v lastninsko pravico obstoječim trajnim uporabnikom užitka ne pomeni ponovne izročitve blaga (blago je bilo dostavljeno v trenutku vzpostavitve pravice do trajnega uživanja), po veljavnih določbah zakona o davku na blago in storitve ni mogoče šteti za nevtralno. Začnite brezplačno 30-dnevno preizkusno obdobje brez obveznosti!

Kot je navedeno zgoraj, že sama vzpostavitev trajnega užitka predstavlja obdavčljivo dobavo blaga. V zvezi s preoblikovanjem pravice do trajnega užitka v lastninsko pravico se zapadli znesek v obliki letne dajatve, t.i. nadomestilo za preoblikovanje ali enkratno nadomestilo za preoblikovanje.

Tako, kot je poudaril direktor Državne davčne informacije v posamični sodbi z dne 10. januarja 2019, 0112-KDIL2-1.4012.636.2018.1.SS, pristojbine, ki se plačajo lastniku zemljišča v predelavi za konverzijo pravice trajnega užitka v lastninsko pravico, ustanovljenega na podlagi določb Zakona z dne 20. julija 2018 o konverziji pravice do trajnega uživanja zemljišč, urejenih za stanovanjske namene, v lastninsko pravico na tem zemljišču, so predmet davek na blago in storitve kot preostali del zneska, ki predstavlja terjatev za ustanovitev pravice do trajnega uživanja zemljišča od trajnega uživalca.

Primer 2.

Občina je davčni zavezanec za DDV. Z uveljavitvijo zakona z dne 20. julija 2018 o konverziji pravice do trajnega uživanja zemljišč, urejenih za stanovanjske namene, v lastninsko pravico na teh zemljiščih postanejo obstoječa zemljišča v trajnem uživanju last trajnih posestnikov. Ali naj torej v zvezi s preoblikovanjem od sedanjih zavezancev prejema DDV na vrednost, ki je bila doslej v trajnem uživanju? Odgovor je ne. Z DDV je obdavčena samo taksa, ki pripada občini za pretvorbo pravice trajnega užitka v lastninsko pravico.

Tako so vsi zneski, ki jih lastnik zemljišča (npr. enota lokalne samouprave) zaračuna za ustanovitev in trajanje pravice trajnega užitka, vključno z njeno pretvorbo v lastninsko pravico, predmet DDV.

Glede stopnje DDV je v skladu s čl. 41. Zakona o DDV - davčna stopnja je 22 % ob upoštevanju odst 2-12c, art. 83, čl. 119 odstavek. 7, art. 120 odstavek 2 in 3, čl. 122 in čl. 129 sek. 1. Zato je stopnja trenutno 23 %. Nadomestilo (pristojbina) za konverzijo trajnega užitka v lastništvo je obdavčena z DDV, vendar ne kot ponovna izročitev blaga (nepremičnine), temveč kot sprememba davčne osnove. To pristojbino je treba v ekonomskem smislu obravnavati kot del terjatve v zvezi s prenosom pravice do razpolaganja z blagom (zemljiščem) na kupca kot lastnika, ki se plača pozneje zaradi pravnega (civilnega) vidika.