Povratno polnjenje ni prikazano pravočasno - kaj storiti?

Davek Na Storitve

Mehanizem obrnjene obremenitve je mogoče najti tako v tujih kot domačih transakcijah. Sestoji iz tega, da je kupec, ne prodajalec, dolžan obračunati DDV (t.j. je dolžan obračunati izstopni davek in pravico do odbitka vstopnega davka). Kaj pa, če kupec obrnjene bremenitve ne prikaže v določenem roku? Ali bo imel zavezanec še vedno pravico do odbitka vstopnega davka? Preberi članek!

Povratna bremenitev pri nakupu blaga

V domačem prometu velja obrnjena davčna obveznost za nakup blaga iz priloge 11 Zakona o DDV, npr. to so prenosni računalniki, tablice, prenosniki, pametni telefoni. Pri prodaji določenega blaga, navedenega v prilogi, se obrnjena dajatev uporablja le, če vrednost posla v ekonomsko enotni transakciji presega 20.000 PLN neto.

Splošno pravilo je, da morajo biti za uporabo obrnjene bremenitve za transakcijo izpolnjeni naslednji pogoji:

  • je prodajalec aktivni zavezanec za DDV,
  • je kupec aktivni zavezanec za DDV,
  • opravljeni posel ne velja za dejavnosti, oproščene DDV, iz čl. 43 sek. 1 točka 2 in v čl. 122 Zakona o DDV.

Gradbene storitve in obrnjena cena

Obrnjena davčna obveznost velja za gradbene storitve, navedene v Prilogi 14 Zakona o DDV. Nekateri izmed njih so:

  • dela v zvezi z gradnjo novih objektov,
  • dela v zvezi z obnovo/rekonstrukcijo obstoječih objektov,
  • mavčna dela,
  • slikarska dela itd.

V skladu s čl. 17 sek. 1 točka 8 in čl. 17 sek. 1h ZDDV je za uveljavitev obrnjene davčne obveznosti v primeru gradbenih storitev nujno, da sta tako kupec kot prodajalec aktivna zavezanca DDV, izvajalec storitve, ki opravlja tovrstne storitve, pa mora biti podizvajalec. . Od novembra 2019 bo prišlo do sprememb domače obrnjene davčne obveznosti. Nadomestil ga bo mehanizem obveznega deljenega plačila. Veljati bo začela tudi nova priloga št. 15, obstoječi prilogi št. 11 in 14 pa bosta razveljavljeni. Za več informacij glejte članek: Obvezno deljeno plačilo - od novembra 2019? Kako se pripraviti?

Obrnjena zaračunavanje – kdaj je obveznost DDV?

Kupec je praviloma v primeru obrnjenih transakcij dolžan obračunati DDV. Obveznost DDV nastane ob dobavi oziroma izvedbi storitve, nato pa je zavezanec dolžan obračunati DDV na prejetem računu. Poleg tega prejme tudi pravico do odbitka vstopnega davka. Pogoj za odbitek DDV je obračun zapadlega DDV v obdobju, v katerem je davčna obveznost nastala.

Zato pri transakcijah obrnjene davčne obveznosti nesprejemanje računa osebe ne odvezuje obveznosti dokazovanja davka ob nastanku davčne obveznosti. Pomembno je, da davčni zavezanec prejme račun, ki dokumentira transakcijo, za katero velja obrnjena davčna obveznost, pred predložitvijo obračuna DDV-7/DDV-7K za obračunsko obdobje, v katerem je nastala davčna obveznost na tem računu.

Povratna bremenitev – kdaj je treba to dokazati?

V skladu s čl. 86 sek. 10b 3. točka mora zavezanec transakcijo, ki jo zajema mehanizem obrnjene davčne obveznosti, poravnati pred potekom treh mesecev v obračunu DDV za obdobje, v katerem je nastala davčna obveznost. V primeru predložitve popravka in obračuna izstopnega davka pred iztekom obdobja, ki izhaja iz predpisov, ima zavezanec tudi pravico do odbitka vstopnega davka v istem obračunskem obdobju (zaradi tega bo transakcija davčna nevtralen). Trimesečno obdobje je treba šteti od konca meseca, v katerem je nastala obveznost DDV.

Primer 1.

12. marca je gospa Małgorzata izvedla domačo nakupno transakcijo z obrnjeno bremenitvijo. 24. junija je ugotovila, da ni razkrila dolgovanega davka na to transakcijo. Ali ima gospa Małgorzata možnost obračuna dolgovanega davka in odbitka vstopnega davka v obdobju, ko nastane davčna obveznost?

Da, gospa Małgorzata je dolžna poravnati in plačati DDV v obdobju, v katerem je nastala davčna obveznost, to je marca. Ker od konca meseca, v katerem je nastala davčna obveznost (april, maj, junij), ni minilo obdobje 3 mesecev, lahko gospa Małgorzata v istem obdobju odbije tudi vstopni DDV.

Če zavezanec ne prizna zapadlega davka v zgoraj navedenem roku, ni mogoče odbiti obračunanega davka v napovedi za obdobje, ko nastane obveznost, in samo v obračunu za obdobje, za katerega je potekel rok za predložitev. davčna napoved še ni potekla.

Primer 2.

G. Grzegorz je 18. februarja kupil blago, za katerega velja mehanizem obrnjene davčne obveznosti. 1. julija je ugotovil, da zapadlega davka na ta račun ni prijavil. Ali ima g. Grzegorz možnost obračuna dolgovanega davka in odbitka vstopnega davka v obdobju, ko nastane davčna obveznost?

Ne, g. Grzegorz bi moral obračunati in plačati DDV davčnemu uradu v obračunskem obdobju, v katerem je nastala davčna obveznost, torej marca. Po drugi strani pa se lahko ob upoštevanju dejstva, da je od konca meseca, v katerem je nastala davčna obveznost, preteklo obdobje 3 mesecev, odbitek vstopnega DDV izvede v izjavi, ki se nanaša na obdobje, za katero je davčna obveznost nastala. izjava še ni bila oddana, torej junija.