Računovodsko pojasnilo – kako obračunati prihodke in odhodke?

Davek Na Storitve

Računovodska pojasnila so posebna vrsta računovodskih bonov, ki se uporabljajo, kadar za določene posle ne veljajo določbe Zakona o davku na dodano vrednost. Zato so lahko podlaga za izkazovanje prihodkov ali stroškov, odvisno od tega, kdo jih je izdal in kakšne so njihove narave. V prispevku bo razloženo, kaj je računovodsko pojasnilo in kako naj se na njegovi podlagi obračunavajo prihodki in odhodki.

Kaj je računovodska opomba in v kakšnih situacijah se lahko uporablja?

Računovodska pojasnila v obliki breme, dobro ali breme so računovodske listine, ki se uporabljajo pri obračunih med izvajalci, ki se uporabljajo za dokumentiranje poslov, za katere se ne uporabljajo določbe Zakona o DDV, torej tistih, za katere davčni predpisi ne določajo drugačnega načina. dokumentacije.

Med drugim lahko izdamo računovodske zapiske v naslednjih situacijah:

  • obremenitev dolžnika z obrestmi neplačanih obveznosti;

  • zaračunavanje pogodbene kazni za neustrezno ali nepravočasno izpolnitev obveznosti;

  • obremenitev izvajalca s odškodnino;

  • prenos na kupca stroškov, ki niso zavezani za davek na dodano vrednost (kolkovine, članarine ipd.);

  • obremenitev delavca s stroški kazni, odškodnine ali ugotovljenih pomanjkljivosti.

Upoštevati je treba, da stroškov, ki so predmet DDV, ni mogoče prenesti na kupca z izdajo obračunskega zapisa. Vse transakcije, ki so predmet davka na blago in storitve, je treba ponovno fakturirati ob upoštevanju stopnje DDV, ki je primerna za določen izdelek ali storitev. Računovodski zaznamek torej ni alternativa računu ali preračunu, je ločen dokument, ki se uporablja le, če ni vključen DDV.

Računovodskih pojasnil ne bi smeli uporabljati za dokumentiranje transakcij, ki so oproščene DDV, ki so predmet ali objektivno, saj oprostitev DDV ni isto kot operacija, za katero ne veljajo določbe Zakona o davku na dodano vrednost.

V poslovni praksi se računovodski zapiski najpogosteje uporabljajo za obračunavanje dolžniku zamudnih obresti zaradi zamude pri plačilu obveznosti ali za obračun kazni in odškodnin, ki izhajajo iz pogodb, sklenjenih z izvajalci, zato se pogovorimo o načinu poravnave tovrstnih poslovnih poslov.

Pogodbene kazni na podlagi DDV

Namen pogodbene kazni in odškodnine je zagotoviti denarno nadomestilo za povzročeno izgubo ali škodo.

člen 483 odd. 1 civilnega zakonika

"V pogodbi je lahko določeno, da se škoda, ki nastane zaradi neizpolnitve ali neustreznega opravljanja nepremoženjske obveznosti, popravi s plačilom določenega zneska (pogodbena kazen)."

Davek na blago in storitve je davek na plačano dostavo blaga in plačano opravljanje storitev na ozemlju države. Za izključitev obdavčitve škode z DDV se je treba sklicevati na določbe Zakona o davku na dodano vrednost (7. in 8. člen ZDDV). Obdavčljiva dostava blaga je prenos pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik. Iz navedene opredelitve neposredno izhaja, da pogodbena kazen ne predstavlja dobave blaga. Za opravljanje storitev se šteje vsaka storitev, opravljena fizični osebi, pravni osebi ali organizacijski enoti brez pravne osebe, ki ne predstavlja dobave blaga. Dobava je praviloma predmet DDV le, če je opravljena storitev plačana, če obstaja neposredna povezava med opravljeno storitvijo in prejetim plačilom. Obračunana pogodbena kazen je naslov ločene obveznosti, ni neposredna posledica izpolnitve in ni nadomestilo, zato ni predmet davka na dodano vrednost.

Prejem pogodbene kazni - kako prikazati dohodek?

Dejavnosti, ki niso predmet obdavčitve z DDV, se dokumentirajo z navadnimi računi, računovodskimi zapiski ali drugimi zunanjimi računovodskimi listinami v smislu Zakona o računovodstvu.

V skladu s čl. 14 sek. 2. točka 4. ZDDV pogodbene kazni predstavljajo dohodek iz poslovne dejavnosti. Ni pomembno, ali določena vrsta pogodbene kazni predstavlja davčni strošek našega izvajalca, o čemer bomo podrobneje govorili v nadaljevanju članka. Upoštevati je treba, da izdaja računovodskega zaznamka še ne predstavlja dohodka v smislu zakona o dohodnini. Prihodek nastane šele ob prejemu pogodbene kazni, torej na dan prejema gotovine v negotovinski ali gotovinski obliki. Prihodek iz naslova prejema pogodbene kazni se všteva v stolpec 8 Drugi prihodki v davčni knjigi prihodkov in odhodkov.

Začnite brezplačno 30-dnevno preizkusno obdobje brez obveznosti!

Računovodsko pojasnilo - obračun stroškov plačila pogodbene kazni

Pogodbene kazni ne smejo biti vedno obremenjene z davčnimi stroški. Izključitev iz davčno priznanih stroškov zajema pogodbene kazni in odškodnine za napake na dostavljenem blagu, opravljenih delih in storitvah ter zamude pri dobavi blaga brez napak ali zamude pri odpravljanju napak na blagu ali opravljenih delih in storitvah (23. ) (19) Zakona o dohodnini). Druge pogodbene kazni so davčni odhodek, če je namen njihovega nastanka ohranitev ali zavarovanje vira dohodka, razen če je prišlo do kršitve zakonodaje, niso posledica podjetnikove malomarnosti ali nerazumnega ravnanja. V praksi to pomeni, da mora davčni zavezanec, ki vključuje pogodbeno kazen med davčno priznane stroške v primeru morebitnega inšpekcijskega nadzora, davčnemu organu dokazati, da je storil vso potrebno skrbnost, da bi se izognil npr. blaga ali storitev, vendar kljub temu transakcije ni bilo mogoče zaključiti v roku, določenem v pogodbi. Davčni stroški lahko vključujejo pogodbeno kazen za odstop od pogodbe, če je takšna odločitev podjetnika ekonomsko upravičena in racionalna z vidika pridobitve čim višjih prihodkov, torej kadar je zaradi različnih okoliščin je za davčnega zavezanca bolj donosno odpovedati pogodbo kot pa jo izvajati.

Pogodbene kazni so prikazane v stolpcu 13 Drugi odhodki. Trenutek vključitve pogodbene kazni kot davčno priznanih stroškov (če izpolnjuje pogoje za pripoznavanje kot davčni strošek) pri zavezancu, ki vodi PKPiR, je dan, ko nastane strošek, to je plačilo pogodbene kazni. Datum izdaje knjigovodske listine, ki je podlaga za knjiženje stroškov, to je predvsem računovodskega pojasnila, je torej nepomemben tako z vidika izkazovanja dohodka pri zavezancu, ki prejme pogodbeno kazen, kot stroška podjetnika, ki je dolžan plačati. plačati kazen.

Računovodsko pojasnilo - obresti od nepravočasno plačanih poslovnih obveznosti na strani upnika in dolžnika

Način obračunavanja obresti za neplačane obveznosti, izračunane na podlagi računovodskega pojasnila, je enak kot v primeru pogodbene kazni, ki je dokumentirana s takšnim pojasnilom. To pomeni, da dohodek upnika nastane oziroma nastane ob prejemu sredstev in ne izdaja računovodskega zapisa.

člen 14 odd. 3. točka 2. Zakona o DDV

»K prihodkom iz odst 1 in 2 se ne vštevajo obračunani, a neprejeti zneski terjatev, vključno z danimi posojili.

Stroški dolžnika nastanejo na dan plačila oziroma ne ob prejemu računovodskega pojasnila.

člen 23 odd. 1. 32. točka Zakona o PDV

"Davčno priznani stroški se ne štejejo za: obračunane, a neplačane ali odpuščene obresti na obveznosti, vključno s posojili (krediti)".

Upoštevajte, da obresti od zapadlih ali preklicanih obveznosti ne bomo vključili kot davčno priznane stroške.

Prejete in plačane obresti od zapadlih obveznosti evidentiramo v stolpcu 8 Drugi prihodki in stolpcu 13 Drugi odhodki knjige davčnih prihodkov oziroma odhodkov.

Ko je določen trenutek davčnega prihodka/odhodka, ki izhaja iz prejema/plačila obresti na zamudo pri plačilu obveznosti ali pogodbene kazni, je datum izdaje bremenitve nepomemben, šteje se datum dejanskega prejema/plačila sredstev. Da bi bile obresti ali pogodbene kazni strošek za davčnega zavezanca, jih je treba plačati in ne le zaračunati, potem mora upnik izkazati tudi dohodek na tem računu. Tako pogodbene kazni kot obresti od neplačanih obveznosti niso predmet DDV, zato se za obremenitev dolžnika ne sme izdati račun za DDV, temveč druga računovodska listina, npr.