Spletna blagajna v računovodski pisarni - ali je obvezna?

Računovodske Pisarne

Skladno z novelo zakona o davku na blago in storitve so zavezanci, ki opravljajo dejavnost v določenih panogah, dolžni uporabljati spletne blagajne. Ali mora računovodstvo imeti tudi spletno blagajno ali jo je mogoče oprostiti te obveznosti? Sprememba zakona in spletna blagajna v računovodstvu.

Spletna blagajna v računovodstvu

1. maja 2019 je stopil v veljavo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na blago in storitve ter zakona o ukrepih. V skladu z njim so bile spremenjene določbe o posesti blagajn. Določbe zakona predvidevajo možnost, za zavezance, ki opravljajo dejavnost v navedenih, občutljivih panogah, pa tudi obveznost uporabe spletnih blagajn. Nova vrsta blagajne naj bi se uporabljala za vodenje evidenc o prodaji neposlovnim fizičnim osebam in kmetom pavšalcem.

Vsebina novele zakona o davku na blago in storitve, splošno znanega kot Zakon o DDV, opredeljuje pojme in skupine zavezancev, ki morajo imeti spletno blagajno. Če zavezanec opravlja dejavnost v panogi, ki ni določena v zakonu, ta obveznost zanj ne velja. V tem primeru se prodaja še vedno lahko evidentira z uporabo tradicionalne blagajne – torej z elektronskim ali papirnim zapisom kopije, ki ne omogoča povezave in prenosa podatkov med blagajno in Centralnim odlagališčem blagajn.

Ali je potrebna spletna blagajna v računovodski pisarni?

Pravilna razlaga predpisov včasih vzbuja dvome pri podjetniku. Lastnik računovodstva je direktorja Uprave za prihodke povprašal o nujnosti uporabe spletne blagajne. Kot je poudaril, ima blagajno, ki pa se ne uporablja, ker urad ne podpira posameznikov in posameznih kmetov. Poleg tega podjetnik ne namerava opravljati storitev fizičnim osebam, ki ne opravljajo dejavnosti, in kmetom pavšalcem – računovodstvo posluje le za poslovne subjekte.

Ali je v taki situaciji računovodstvo dolžna uporabljati spletno blagajno, čeprav ne dosega prometa, ki bi to zahteval, in ne opravlja storitev posameznikom in posameznim kmetom? Po stališču davčnega organa v tem primeru računovodstvu ni treba imeti spletne blagajne. Ugotovljeno je bilo, da ker dejavnost pisarne temelji izključno na opravljanju dejavnosti za poslovne subjekte, torej podjetja, podjetniku tovrstnih prodaj ni treba evidentirati z blagajno, zato - ni dolžan uporabljati spletnega blagajna.

Po drugi strani, kdaj lahko računovodstvo izkoristi subjektivno oprostitev obveznosti evidentiranja prodaje z uporabo blagajne? Računovodstvom ni treba voditi evidenc o prodaji z uporabo blagajne, če ne presegajo zneska prometa v preteklem davčnem letu za fizične osebe, ki ne opravljajo poslovne dejavnosti, in kmete s pavšalnim zneskom v višini PLN 20.000. Takšne informacije najdete v individualni razlagi direktorja Državne davčne informacije z dne 22. februarja 2021, številka 0112-KDIL3.4012.705.2020.1.LS.

Pomemben vidik je tudi določba iz uredbe o blagajnah, ki predvideva obveznost uporabe blagajne v primeru opravljanja storitev davčnega svetovanja osebam, ki ne opravljajo dejavnosti, in kmetom pavšalcem. Računovodstva tovrstnim subjektom pogosto opravljajo storitve enkrat letno in se nanašajo na pripravo letnega obračuna DDV. Minister za finance je 9. aprila 2015 izdal splošno razlago, ki opredeljuje, kaj so storitve davčnega svetovanja in da niso povezane z računovodskimi in knjigovodskimi storitvami, ki med drugim vključujejo:

  • knjigovodstvo,

  • vodenje davčnih knjig,

  • vodenje drugih evidenc za davčne namene,

  • izpolnjevanje davčnih napovedi.

Kdo mora od leta 2021 uporabljati spletno blagajno?

V skladu s čl. 145b odstavek. 1. točka 3. Zakona o DDV so zavezanci lahko evidentirali prodajo z uporabo blagajne z elektronskim ali papirnim vnosom do 31. decembra 2020 v primeru opravljanja storitev:

  • frizerstvo,

  • kozmetični in kozmetološki,

  • zdravstveno oskrbo zdravnikov in zobozdravnikov,

  • Gradnja,

  • pravni,

  • v zvezi z dejavnostjo objektov za izboljšanje telesne kondicije - samo na področju sprejema.

Ta določba se je nanašala samo na blagajne, ki so se uporabljale za vodenje evidence prodaje blaga oziroma opravljanja storitev iz odst. 1 čl. 145b odstavek. 2 zakona.

Spletni davčni registri od 1. julija 2021 – kdo mora imeti?

19. junija 2020 je začela veljati uredba ministra za finance, na podlagi katere se je do 30. junija 2021 podaljšal rok, za katerega je bilo mogoče evidentirati prodajo z blagajnami z elektronskimi ali papirnatimi kopijami. S 1. julijem 2021 je isti presečni datum za začetek vodenja prodajne evidence s pomočjo spletne blagajne. Ta obveznost velja za panoge, ki so bile prej navedene in navedene v Zakonu o davku na dodano vrednost.

Novela zakona o davku na blago in storitve je določenim skupinam podjetnikov naložila obveznost evidentiranja prodaje z uporabo spletnih blagajn. Vendar ta obveznost ne velja vedno za računovodske pisarne. Niso dolžni uporabljati spletnih blagajn, če njihova dejavnost obsega izključno opravljanje storitev drugim poslovnim subjektom ali opravljanje storitev, razen davčnega svetovanja osebam, ki ne poslujejo, vendar njihova skupna vrednost ne presega meje 20.000 PLN na leto. ..