Kako poravnati preveč izplačane plače?

Service.

Delodajalci imajo pogosto IT sisteme, ki zaposlenemu samodejno zaračunajo za določen mesec. Vendar se zaradi naključnih nesreč, na primer zaradi bolezni delavca, včasih zgodi, da se plačilo za nepopoln mesec izplača v celoti, kljub dejstvu, da je bil delavec na bolniški. Ali lahko delodajalec zahteva povračilo preveč izplačanih plač in v katerem roku? Kako izračunati preveč izplačane plače? Odgovor je spodaj.

Preveč izplačane plače - metoda izračuna

Primer 1.

G. Jan dela v podjetju ABC Sp. z o.o. in prejema fiksno mesečno plačilo v višini 5.394,00 PLN. 27. oktobra 2020 je prejel plačo za oktober 2020. 28.10.2020 je postal nesposoben za delo za 5 dni, torej do 2.11.2020. Kako izračunati znesek preveč izplačanega prejemka za nev celoti opravljen oktober 2020?

5394,00 PLN / 31 dni (število dni v oktobru 2020) = 174,00 PLN

174,00 PLN × 3 dni (število dni, ki jih pokriva bolniška odsotnost oktobra 2020) = 522,00 PLN

5.394,00 PLN - 522,00 PLN = 4.872,00 PLN (prejemek, ki bi ga moral prejeti g. Jan za oktober 2020)

522,00 PLN - preplačano nadomestilo s strani podjetja ABC Sp. z o.o. Janova plača za oktober 2020

Preveč izplačane plače – pravila vračila

V skladu s čl. 87. odstavek 1. delovnega zakonika od prejemkov za delo - po odbitku prispevkov za socialno varnost, akontacije dohodnine in prispevkov v kapitalski načrt delavcev, v smislu zakona z dne 4. oktobra 2018 o kapitalskih načrtih delavcev, če delavec ni odstopil od njihove izdelave - odbitni so le naslednji stroški:

  1. zneski izterjanih po sklepih o izvršbi za preživnina;
  2. zneski, izterjani po sklepih o izvršbi za plačila, ki niso preživnina;
  3. denarni predujmi, dodeljeni zaposlenemu;
  4. denarne kazni iz čl. 108 delovnega zakonika

Od prejemka za delo se odšteje celoten znesek izplačanih zneskov na prejšnji dan izplačila za čas odsotnosti z dela, za katerega delavec ne ohrani pravice do plačila.

Odbitki preveč izplačanih plač so možni le za neupravičeno izplačane plače za čas odsotnosti z dela. Delodajalec jih lahko odbije šele na naslednji dan plačila, takoj po tem neupravičenem plačilu

Kot je navedlo vrhovno sodišče v svoji sodbi I PRN 71/94: Bistvo "odbitka", predvidenega v čl. 87 § 7 delovnega zakonika je možnost, da delovno mesto zmanjša znesek osebnega prejemka delavca, ki se izplača v določenem mesecu, za prejemke, ki so mu bili izplačani šele na prejšnji dan izplačila za čas odsotnosti z dela, tj. do katerega ni upravičen.

Umetnost. 1. odstavek 87 delovnega zakonika z vidika narave terjatev, katerih odbitek je dovoljen brez soglasja delavca, dopušča ugotovitev, da gre za terjatve, ki izhajajo iz dejstva, da ima delavec dolg. v smislu čl. 353 Civilnega zakonika, to je obveznost opravljanja določene storitve (obveznosti). Drugače pa je v položaju iz čl. 87 § 7 delovnega zakonika, ko delavec ni imel obveznosti do delodajalca ali ni storil škodnega dejanja, ki bi lahko bil vir takšne obveznosti. Določba 7. čl. 87 delovnega zakonika - kot izhaja iz njegove vsebine - je bil predviden za primere, ko bo delavec po izplačilu plačila za določeno obdobje (običajno vnaprej) delavec odsoten z dela, za katerega ni upravičen do plačila. . Potem lahko delodajalec po predmetni določbi od prejemka za delo »odbije« tisto, kar je prej izplačal, pri čemer ga zavezujejo predpisi, ki določajo datume izplačila plačila.

Iz primerjave § 1 s § 7 čl. 87 delovnega zakonika je treba poudariti določene razlike v možnosti odbitkov/odbitkov od osebnih prejemkov.

Od prejemka za delo (odbitek iz 1. odstavka 87. člena delovnega zakonika) se lahko odšteje:

  1. le njen določen del (§ 3):

    1. v primeru izvršbe preživnine - do treh petin prejemka,
    2. v primeru izvršbe drugih terjatev ali zadržanja denarnih predujmov - do polovice prejemka;
  2. po določenem vrstnem redu (§ 2):

    1. zneski, izterjani po sklepih o izvršbi za preživnina,
    2. zneski, uvrščeni na podlagi sklepov o izvršbi za kritje dolgov, razen preživnine,
    3. denarni predujmi, dodeljeni zaposlenemu,
    4. denarne kazni iz čl. 108 delovnega zakonika

V primeru odbitka je treba opozoriti, da znesek, ki ga je treba odbiti, ni podvržen nobenim omejitvam – odšteje se »v celoti« (7. odstavek 87. člena delovnega zakonika). Poleg tega je v skladu s čl. 87 § 1 delovnega zakonika se lahko v določenem mesecu od osebnega prejemka delavca odšteje terjatev, ki je nastala veliko prej, medtem ko se po 7. odstavku tega člena lahko odštejejo le zneski, izplačani delavcu na prejšnji dan izplačila. odšteti od plačila za delo na določen dan plačila. Začnite brezplačno 30-dnevno preizkusno obdobje brez obveznosti!

Če torej delodajalec v naslednjem plačilnem roku ne odbije zneska, izplačanega na prejšnji dan izplačila, bo prejemek, izplačan vnaprej za čas odsotnosti z dela, narave »terjatev, ki niso navedene v Umetnost. 1. in 7. odstavka 87. delovnega zakonika«, takšen znesek pa se lahko odšteje od prejemka delavca za delo le z njegovim pisnim soglasjem (ali če je zajeto z izvršilnim naslovom). Pogoj, da se delodajalcu omogoči odtegljaje osebnega prejemka delavca pozneje kot naslednji dan izplačila, je izrecno soglasje delavca za odbitek.

Če se delavec noče izraziti, lahko delodajalec zahteva povračilo tega prejemka na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi. Zlasti čl. 405., 409. in 410. OZ (v zvezi s 300. členom OZ), iz katerih izhaja, da je tisti, ki je pridobil neupravičeno korist, jo dolžan vrniti.

V skladu s čl. 410 § 2 Civilnega zakonika vročitev ne zapade, če je bila opravljena brez zakonite pravne podlage, torej kadar jo je opravila oseba, ki tega ni dolžna storiti, in kadar je vročitev presegla obstoječo obveznost, pa tudi v drugih primerih, določenih v civilnem zakoniku. V skladu s čl. 410 § 2 Civilnega zakonika se za neupravičeno korist uporabljajo določbe o neupravičeni obogatitvi, v skladu s čl. 409 Civilnega zakonika v zvezi s čl. 405 Civilnega zakonika oseba, ki je pridobila premoženjsko korist na račun druge osebe, je ni dolžna sprostiti v naravi ali vrniti njene vrednosti - če je bila korist porabljena ali izgubljena tako, da je ni več. obogatenega, razen če bi z razpolaganjem s koristjo ali njeno porabo veljal za obveznost vrnitve.

Kot navaja Vrhovno sodišče v sklepu I PZP 49/94: Delavec, ki prejme predplačilo, mora upoštevati obveznost vračila plačila v vsakem primeru neizpolnjevanja dela, razen če za določen čas po posebni določbi obdrži pravico do tega.

Ob upoštevanju navedenega je treba poudariti, da če je delodajalec delavcu izplačal višjo plačo, kot bi moral (za čas njegove odsotnosti z dela), bo imel pravico do odbitka preplačila od prejemkov delavca v naslednje obdobje takoj po mesecu, ko je delavcu izplačal preplačilo. Če delodajalec ne opravi odbitka, bo lahko od plače zaposlenega odbil dolgovani znesek, vendar le, če se delavec strinja.