Uvoz in izvoz ter DDV - Uvoz blaga

Davek Na Storitve

Uvoz blaga - definicija

V skladu s čl. 2. točka 7. Zakona o DDV je treba pod uvozom blaga razumeti uvoz blaga z ozemlja tretje države na ozemlje Evropske unije. S tretjo državo mislimo na države zunaj EU, kot sta Rusija ali Združene države. To je nova definicija, ki je začela veljati 1. aprila 2013. Temu bo posvečen tekoči del cikla.

Davčna obveznost pri uvozu blaga

Po čl. 19 odstavek 7. Zakona o DDV davčna obveznost pri uvozu blaga nastane, ko nastane carinski dolg. Vendar pa obstajata dve izjemi od tega pravila, kot je navedeno spodaj.

V primeru dajanja blaga v carinski postopek: aktivno oplemenitenje po sistemu povračila, začasno carinjenje z delno oprostitvijo uvoznih dajatev, oplemenitenje pod carinskim nadzorom - davčna obveznost pri uvozu blaga nastane, ko je blago dano v ta postopek.

Po drugi strani pa, ko je uvoz blaga zajet v carinskem postopku: carinskega skladišča, začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev, aktivnega oplemenitenja po sistemu odloga, tranzita in je to blago predmet prelevmanov ali podobnih dajatev in hkrati ne nastane carinski dolg – ​​davčna obveznost nastane ob zapadlosti teh dajatev.

Kraj obdavčitve uvoza blaga

Obseg kraja obdavčitve pri uvozu blaga je določen v novo dodanem čl. 26.a zakona, iz katerega izhaja, da je kraj obdavčitve uvoza blaga načeloma ozemlje države članice, kjer se blago nahaja ob njegovem vnosu na ozemlje Evropske unije.

Če je blago ob vstopu na ozemlje Evropske unije dano v enega od naslednjih carinskih postopkov ali namembnih krajev:

  • postopek aktivnega oplemenitenja v sistemu suspenzije,
  • postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev,
  • postopek carinskega skladiščenja,
  • tranzitni postopek, vključno z začasnim skladiščenjem, pred odpremo carinsko dovoljeno obdelavo ali uporabo,
  • namen uporabe - vnos blaga v prosto cono ali prosto skladišče

- kraj uvoza takega blaga je ozemlje države članice, kjer za blago ne bodo več veljali ti postopki in namembni kraji.

Davčna osnova

Praviloma je davčna osnova za uvoz blaga v skladu z Zakonom o DDV:

  • carinska vrednost plus plačana dajatev,
  • carinska vrednost plus zapadla dajatev in trošarina, če je predmet uvoza trošarinsko blago.

Zakon predvideva tudi posebno določanje davčne osnove, to med drugim velja za uvoz blaga, danega v postopek pasivnega oplemenitenja, ali uvoz blaga, danega v postopek začasnega uvoza.

Pri blagu, danem v postopek pasivnega oplemenitenja, je davčna osnova razlika med carinsko vrednostjo pridobljenih ali nadomestnih izdelkov, sproščenih v prosti promet, in vrednostjo začasno izvoženega blaga, povečano za dolgovano dajatev. Če je predmet uvoza v pasivnem oplemenitenju blago, zavezano trošarini, je davčna osnova razlika med carinsko vrednostjo pridobljenih ali nadomestnih izdelkov, sproščenih v prosti promet, in vrednostjo začasno izvoženega blaga, povečano za dajatev in trošarino. zaradi

Po drugi strani pa je davčna osnova pri uvozu blaga, ki je predmet postopka začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev in predelave pod carinskim nadzorom, carinska vrednost, povečana za dajatev, ki bi zapadla, če bi bilo blago dano pod sprostitev v prosti promet. Kadar je trošarinsko blago uvoženo v postopku začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev ali za predelavo pod carinskim nadzorom, je davčna osnova carinska vrednost povečana za dajatev, ki bi bila plačana, če bi bilo blago dano v sprostitev. za postopek prostega prometa in o trošarini.

Omeniti velja, da v skladu s čl. 29 sek. 15. zakona obsega davčno osnovo (razen če so ti elementi vanjo vključeni):

  • provizija,
  • embalaža,
  • prevoz in
  • stroški zavarovanja, ki so že nastali ali bodo nastali do prve destinacije na ozemlju države.

Navedeni elementi se vštevajo v davčno osnovo tudi takrat, ko nastanejo v zvezi s prevozom na drugo destinacijo znotraj ozemlja Evropske unije, če je ta kraj znan ob uvozu.

Pomembno! Prvi namembni kraj pomeni kraj, naveden v prevozni listini ali drugem dokumentu, na podlagi katerega je blago uvoženo.

Davčni osnovi je možno prišteti takse in druge dajatve, določene v posebnih predpisih, če so carinski organi dolžni te dajatve pobirati za uvoz blaga.

Storitve, neposredno povezane z uvozom blaga

Vprašanje obdavčitve storitev, ki so neposredno povezane z uvozom blaga, ureja čl. 83 sek. 1. točka 20. Zakona o DDV. Iz nje izhaja, da se 0-odstotna stopnja DDV uporablja za storitve, ki so neposredno povezane z uvozom blaga, pri čemer je bila vrednost teh storitev všteta v davčno osnovo, v skladu s čl. 29 sek. 15, razen storitev:

  • na področju zavarovanja blaga,
  • za uvoz blaga, oproščeno davka.

DDV pri uvozu blaga

Po čl. 86 sek. 1, kolikor se blago in storitve uporabljajo za opravljanje obdavčljive dejavnosti, ima zavezanec pravico zmanjšati znesek dolgovanega davka za znesek vstopnega davka.

Znesek vstopnega DDV pri uvozu blaga je vsota zneskov davka, ki izhajajo iz carinskega dokumenta in uvozne deklaracije. Zelo pomembna izjema je dejstvo, da je znesek vstopnega davka tudi znesek davka na uvoz blaga – v primerih iz čl. 33a zakona.

Poenostavljeni postopek za uvoz blaga, ki ga ureja čl. 33a Zakona o DDV

V tem primeru lahko zavezanec vstopni DDV odbije pri obračunu za obdobje, v katerem je nastala davčna obveznost, pri davku pri uvozu blaga ali pri obračunu za eno od naslednjih dveh obračunskih obdobij. Možno je tudi, da bo davčni zavezanec znižal znesek DDV iz carinske deklaracije in ga obračunal v davčni prijavi, v skladu s čl. 33a Zakona o DDV. V takih primerih carinski organi izdajo ustrezne odločbe, zavezanec pa je dolžan plačati razliko DDV v 10 dneh od dneva vročitve teh odločb. Znesek DDV, ki izhaja iz take odločbe, davčni zavezanec v skladu s čl. 86 sek. 10. točka 6. zakona, se lahko odbije v obračunu za obračunsko obdobje, v katerem je bila odločba prejeta, ali v obračunu za eno od naslednjih dveh obračunskih obdobij. Ta poravnava se lahko izvede le, če zavezanec plača davek, ki izhaja iz odločbe.

Uvoz blaga ureja čl. 33b Zakona o DDV

V primeru, da zavezanec uporablja enotno dovoljenje iz 2. 1 točka 13, prva in druga alinea Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določitvi določb za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, je davčni zavezanec dolžan izračunati in dokazujejo znesek davka za uvoz blaga v deklaraciji za uvoz blaga v uvozni deklaraciji.

Oddati ga je treba vodji carinskega urada do 16. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastala davčna obveznost pri uvozu blaga, vendar najkasneje pred predložitvijo davčne napovedi. Če je treba blago predložiti ali dati na vpogled samo na enem carinskem uradu, lahko zavezanec odda skupno uvozno deklaracijo za mesečno obdobje.

V navedenem roku mora zavezanec plačati tudi znesek davka, naveden v prijavi.