Imisije in sosed - podjetnik - kaj morate vedeti?

Service.

Lastništvo nepremičnine ni neomejeno. Vsak lastnik nepremičnine, tako podjetnik kot fizična oseba, jo je dolžan uporabljati na način, ki je skladen z namensko rabo in z načeli družbenega sožitja. Če lastnik svoje premoženje uporablja na način, ki krši ta pravila in posega v prosto rabo sosednjih nepremičnin, se izpostavlja terjatvam, ki jih povzroča t.i. imisije.

Kaj so imisije?

Čeprav nobena določba civilnega zakonika ne vsebuje nedvoumne opredelitve imisije, se domneva, da gre za vsa dejanja lastnika nepremičnine - ne glede na njihovo naravo -, ki se čutijo na sosednjih nepremičninah. Pod sosednjimi nepremičninami je treba razumeti ne le nepremičnine, ki neposredno mejijo na nepremičnino, iz katere izvirajo imisije, temveč tudi druge nepremičnine, ki se nahajajo v območju škodljivega vpliva. Imisije se lahko nanašajo na nepremičnine različnih vrst, tako zemljišča kot stavbe in stanovanja.

143. in 144. člena civilnega zakonika
143. člen. »V mejah, ki jih določa družbeno-gospodarska raba zemljišča, se lastništvo zemljišča razširi na prostor nad in pod njegovo površino. Ta določba ne posega v določbe, ki urejajo pravice do vode.
144. člen "Lastnik nepremičnine naj se pri uveljavljanju svoje pravice vzdrži dejanj, ki bi ovirala uporabo sosednje nepremičnine nad povprečno mero, ki izhaja iz družbeno-ekonomske destinacije nepremičnine in lokalnih razmerij".

Pri presoji, ali bodo dejavnosti predstavljale imisije, je treba upoštevati namen nepremičnine in t.i lokalni odnosi. Vsaka dejavnost podjetnika, ki presega meje njegove nepremičnine, se ne bo štela za škodljive imisije. Očitno je, da namembnost nepremičnine izhaja iz lokalnih prostorskih ureditvenih načrtov, sklepov o ureditvenih pogojih in drugih pravnih aktov (npr. akti, ki določajo tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati določene naprave ali inštalacije). Lokalne odnose je treba presojati celovito, pri čemer je treba upoštevati številne dejavnike, kot so čas imisije, lokacija, lokacija drugih nepremičnin, intenzivnost imisije in časi, v katerih se pojavljajo (glej sodbo Vrhovnega sodišča z dne 3. 7. 1969 v spisu ref. II CR 208/69).

Neposredne in posredne imisije

Imisije so lahko različnih vrst. Osnovna delitev metod interakcije omogoča razlikovanje imisije:

  • material, strogo fizične narave (npr. vonjave, zvoki, prah, udarci);

  • nematerialne, ki so psihološke narave (npr. občutek ogroženosti zaradi skladiščenja nevarnih snovi na nepremičnini);

  • posredne, ki niso namenjene in so stranski produkt normalne rabe posesti (npr. zvok košnje trave na sosednjih tratah);

  • neposredni, ki so namerni in namerni (npr. odvajanje vode ali kanalizacije v sosednjo posest);

  • pozitivno, na podlagi dejanj (npr. hrup ali emisija dima);

  • negativno, ki sestoji iz opustitve (npr. preprečevanje dostopa do dnevne svetlobe).

Če podjetnik pri svojem poslovanju uporablja nepremičnino na način, ki omogoča nastanek imisije in negativno vpliva na sosednje nepremičnine, mora upoštevati terjatve sosedov. Ne smemo pozabiti, da je očitku o imisiji lahko izpostavljen ne le podjetnik, ki ima nepremičnino v lasti, temveč nepremičnino uporablja tudi na podlagi drugega pravnega naslova (npr. najemnine, zakupa, trajnega uživanja ipd.).

Sosed ima pravico do negativnega zahtevka

Osebe, ki jih prizadene imisijski problem, lahko zahtevajo, da lastnik nepremičnine (ali, kot je navedeno zgoraj, druga oseba, ki je lastnik nepremičnine in je odgovorna za nastanek škodljivih vplivov) preneha z dejavnostmi, ki kršijo njihove pravice. Zahteva sosedov v tem primeru ima obliko t.i negativni zahtevek, na podlagi določbe čl. 222 § 2 Civilnega zakonika. Oškodovani sosedje lahko od trgovca, ki proizvaja imisije, zahtevajo:

  1. vzpostavitev pravnega stanja (tj. skladnega s pogoji, opisanimi v razvojnih pogojih);

  2. prenehanje nadaljnjih kršitev.

222. odstavek 2. člena civilnega zakonika
"Proti osebi, ki krši lastninsko pravico na drugačen način kot s tem, da lastniku odvzame dejanski nadzor nad stvarjo, ima lastnik zahtevek za povrnitev zakonitosti in prenehanje kršitve."

Negativna terjatev je denarna terjatev (glej odločbo Vrhovnega sodišča z dne 19. decembra 2002 v zadevi št. V CZ 162/02). To razlikovanje bo med drugim pomembno, z vidika višine sodne takse za tožbo v zadevi za opustitev imisije.

Da bi sodišče štelo, da je negativni zahtevek utemeljen, morajo biti imisije objektivne narave. Subjektivni občutki sosedov o škodljivosti dejanj podjetnika so nepomembni za oceno legitimnosti dejanja. Pri tem pa morajo imisije presegati sprejeti ukrep, v skladu z oceno, ki je narejena na podlagi omenjene določbe čl. 144 civilnega zakonika.

Če se ugotovi, da je zahtevek oškodovanega soseda utemeljen, podjetnik ne bo moral le ravnati v skladu z izdano sodbo (npr. o prepovedi nadaljnjih dejavnosti, ki povzročajo imisijo), temveč bo bremenil tudi obveznost kritja stroškov preizkus. Lahko so visoki, saj ne vključujejo le pristojbine za odškodnino in honorarja tožnikovega strokovnega odvetnika, temveč tudi stroške, ki nastanejo v zadevi, na primer v obliki honorarjev strokovnjakov, imenovanih za oceno stopnje imisije in njihove škodljivost.

Po sodbi Vrhovnega sodišča z dne 3. junija 1983, izdani v spisu opr. III CRN 100/83, se negativna trditev ne nanaša le na imisije že obstoječih, temveč tudi na nepripravljenost na dejanja, ki bi lahko povzročila škodljive imisije.

Začnite brezplačno 30-dnevno preizkusno obdobje brez obveznosti!

Trgovec lahko sosedu plača odškodnino

V nekaterih primerih zgoraj opisano negativno dejanje ne zadostuje za izpolnitev vseh zahtevkov oškodovanih sosedov. Če je škoda, povzročena s podjetnikovim ravnanjem, takšne narave, da neukrepanje ne bo rešilo problema, lahko osebe, ki jih prizadene škodljiva dejanja, zahtevajo odškodnino na podlagi splošnih načel.

Takšno stališče je potrdila sodna praksa sodišč – v sodbi Vrhovnega sodišča z dne 21. januarja 1976, izdani v zadevi št. III CRN 367/75 je bilo izrecno navedeno, da »čl. 144 civilnega zakonika ne velja le takrat, ko lastnik sosednje nepremičnine utrpi škodo, temveč tudi takrat, ko lastnik sosednje nepremičnine pri uveljavljanju svojih pravic nadpovprečno moti rabo sosednje nepremičnine, ki je posledica socialno-ekonomske destinacije. nepremičninski in lokalni odnosi (npr. gradnja betonskega pločnika) so povzročili prekomerno odtekanje meteorne vode na sosednje posestvo). Po drugi strani pa, če motnja povzroči preveliko škodo, lahko povzročitelj škode zahteva odškodnino, vendar na splošno (415. člen CI in nasl.)«.

»Če je podjetnik z dopuščanjem imisije povzročil škodo sosedu, ki je prizadet zaradi škodljivih učinkov podjetnikovega premoženja, lahko oškodovanec v njegovem imenu zahteva odškodnino. "Kdor je po svoji krivdi povzročil drugo škodo, jo je dolžan popraviti."

V postopku za izplačilo odškodnine bo sodišče preverilo, ali so izpolnjeni pogoji za t.i. odškodninska odgovornost, ki izhaja iz določbe čl. 415 civilnega zakonika:

  • oškodovani sosed je dejansko utrpel škodo, torej škodo na svojem premoženju, običajno materialne narave;

  • škoda je nastala zaradi protipravnega ravnanja storilca imisije;

  • med škodo in storilčevim dejanjem obstaja ustrezna vzročna zveza.

Zgoraj navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. V imisijski tožbi je škoda lahko ne le dejansko nastala izguba (npr. potreba po izsuševanju zemljišča), temveč tudi upad vrednosti nepremičnine.