Elektronski nadzor – kaj je to in kdaj se lahko zanj prijaviš?

Service.

Čeprav naj bi kazen zapora poleg izolacije zločinca od družbe opravljala tudi vzgojno funkcijo, je celo očitno, da so to sanje kriminalnih teoretikov. Osebe, poslane v zapor, ga v večini primerov pustijo bolj demoralizirane in so sposobni zagrešiti hujša kazniva dejanja kot pred izvršitvijo kazni. Problem nastane, ko so v zapor postavljeni ljudje, katerih dejanja bi se lahko štela za družbeno neprimerna, vendar ne dovolj škodljiva, da bi jih obravnavali kot nevarne za druge ljudi. Za zgled naj bodo preživninski zavezanci. V takšnih situacijah lahko te »zločince« reši t.i elektronski nadzor.

Elektronski nadzor zagotavlja prestajanje kazni na prostosti. Ta svoboda je seveda ustrezno omejena, vendar obsojenec ni popolnoma izločen iz skupnosti. Zahvaljujoč temu ima možnost popravljati storjene napake in hkrati opravljati svoje trenutne dolžnosti, kot so odhod v službo, skrb za gospodinjstvo ali skrb za otroke. Katere pogoje mora izpolnjevati obsojenec, da sodišče izda odločbo o prestajanju kazni v sistemu elektronskega nadzora?

Kaj pravzaprav je elektronski nadzor?

Institucijo elektronskega nadzora urejajo določbe čl. 43a-43zae Izvršnega kazenskega zakonika (v nadaljnjem besedilu: Izvršni kazenski zakonik). Določba čl. 43b Izvršnega kazenskega zakonika opredeljuje elektronski nadzor kot nadzor nad ravnanjem obsojenca s tehničnimi sredstvi, ki ga izvajajo kazenski organi. Po drugi strani pa sistem elektronskega nadzora obsega vse metode ravnanja in tehnična sredstva, ki se uporabljajo za izvajanje elektronskega nadzora. Zahvaljujoč zadevnemu sistemu lahko pristojni organi nadzirajo bivanje obsojenca na kraju, ki ga določi sodišče, ves čas trajanja kazni.

Elektronski nadzor je institucija, ki je močno priznana tako v doktrini kot v sodstvu. Priznano je, da ta vrsta nadzora pozitivno vpliva na obsojenca in je ugodna alternativa zaporu, zlasti kratkotrajnemu zaporu. Poleg tega daje priložnost zmanjšati represivnost poljskega kazenskega sistema in prihraniti sredstva iz državnega proračuna za bivanje zapornikov v zaprtih ustanovah.

Kkw razlikuje tri oblike elektronskega spremljanja: stacionarno, mobilno in bližino. Stacionar se uporablja za preverjanje, ali je obsojenec ob določeni uri na za to določenem mestu. Mobilni nadzor omogoča spremljanje trenutne lokacije obsojenca, ne glede na to, kje se nahaja. Z nadzorom bližine se preveri, ali obsojenec vzdržuje določeno minimalno distanco do osebe, ki jo navede sodišče. Kazen odvzema prostosti se izvaja le kot stacionarni nadzor, kazenski in zaščitni ukrepi pa v sistemu bližinskega ali mobilnega nadzora. V tem članku se bomo ukvarjali le z vprašanjem stacionarnega nadzora.

Kdo lahko uporablja elektronski nadzor?

Zamenjava kazni zapora z izrečeno kaznijo v sistemu elektronskega nadzora je možna, če so izpolnjeni številni pogoji. Pri tem zavodu lahko ločimo tako prostore, ki so povezani z osebo obsojenca, kot tudi tehnične možnosti.

Tehnični pogoji so opisani v čl. 43h Izvršnega kazenskega zakonika V skladu s to določbo bo elektronski nadzor mogoč, če bodo to dopuščali tehnični pogoji, zlasti število in obseg razpoložljivih oddajnikov in snemalnikov ter organizacijske možnosti njihovega delovanja. Ne smemo pozabiti tudi, da morajo ti najemniki v primeru, da obsojenec živi pri polnoletnih, dati pisno soglasje za izvršitev kazni v sistemu elektronskega nadzora v skupnem gospodinjstvu. Soglasje mora vsebovati tudi izjavo o omogočanju izvajanja inšpekcijskih dejavnosti subjektu nadzora.

Če so izpolnjeni tehnični pogoji, lahko sodišče prizna vlogo za elektronski nadzor. Sodišče odloči na podlagi čl. 43la Izvršnega kazenskega zakonika Za izdajo omenjenega dovoljenja morajo biti izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

  • obsojenec je bil obsojen na zaporno kazen do enega leta;

  • kaznivo dejanje, na podlagi katerega je bila izrečena obsodba, ni bilo storjeno v pogojih več kaznivega dejanja;

  • zadostuje za dosego ciljev kazni;

  • obsojenec ima določeno stalno prebivališče;

  • v primeru obsojenca, ki še ni začel prestajati kazni v zaporu - če varnostni razlogi in stopnja demoralizacije ter druge posebne okoliščine ne upravičujejo potrebe po zaprtju obsojenca v zavodu zaprtega tipa;

  • v primeru obsojenca, ki je že začel prestajati kazen v zaporu - če trenutni odnos in obnašanje obsojenca podpirata podelitev dovoljenja.

Določba čl. 43b Izvršnega kazenskega zakonika dovoljuje, da se elektronski nadzor uporablja tudi za obsojenca, ki mu je bila izrečena nadomestna kazen zapora za kaznivo dejanje ali davčni prekršek. Glede zahteve za obsodbo na kazen odvzema prostosti za obdobje do enega leta je treba opozoriti, da te kazni ni mogoče izreči v pogojih vrnitve k kaznivemu dejanju iz čl. 64 § 2 Kazenskega zakonika, torej ti več kaznivih dejanj ali večkratni posebni recidivi. Večkratnost obravnavamo, ko storilec, ki je bil predhodno obsojen v pogojih ponovitve kaznivega dejanja, prestane skupaj najmanj eno leto zapora in v 5 letih po prestajanju celotne ali dela zadnje kazni ponovno stori naklepno kaznivo dejanje zoper življenje ali zdravje, kaznivo dejanje posilstva, ropa, vloma ali drugega kaznivega dejanja zoper premoženje, storjeno z uporabo nasilja ali grožnje z njegovo uporabo. Elektronski nadzor se lahko odredi tudi v primeru kombinirane kazni. Ne smemo pozabiti, da je elektronski nadzor možen le, če izrečena kazen ni daljša od enega leta, in ne, če ima storilec ob vložitvi vloge manj kot eno leto zapora.

Začnite brezplačno 30-dnevno preizkusno obdobje brez obveznosti!

Elektronski nadzor in stroški

Za vložitev vloge za dovoljenje za prestajanje zaporne kazni v sistemu elektronskega nadzora ni sodne takse. To velja tudi za kasnejšo prestajanje kazni v tem sistemu. Zato je mogoče sklepati (brez upoštevanja stroškov poklicnega odvetnika po izbiri), da je elektronski nadzor - tako prijava, sestanek kot prestajanje kazni - popolnoma brezplačen. Pomembno je tudi, da ni obveznosti zaprositi za oprostitev stroškov – brezplačno izhaja iz samega zakona.

Pri stroških velja omeniti, da je obravnavana ustanova »donosna« tako za obsojenca samega (ima pravico nadaljevati svojo poklicno dejavnost), kot tudi za državno blagajno (država ne plačuje stroškov). bivanje obsojenca) in morebitni upniki obsojenca (npr. v primeru preživninskih dolgov – obsojenec je sposoben plačevati obroke preživnine).

Pomemben pogoj za prestajanje kazni v sistemu elektronskega nadzora je tudi prepričanje, da tovrstna izvršitev kazni zadostuje za doseganje ciljev izrečene kazni. To je povezano z namenom obravnavane institucije – nadzor je bil uveden zato, da ne bi povzročal učinkov, ki spremljajo kazensko izolacijo, po drugi strani pa bi moral biti dovolj boleč, da bi izpolnjeval postulat socialne pravičnosti. Zato je elektronski nadzor namenjen storilcem, ki s svojim vedenjem izkazujejo, da niso nevarni in demoralizirani. Sodišča v praksi domnevajo, da če izrečena posamezna kazen oziroma vsota kazni ne presega enega leta, je treba šteti, da je obsojenec oseba, ki lahko živi v družbi in se drži moralnih načel ter je samo storila "enkratna" napaka.

Postopek prijave in odločanja

Dovoljenja za prestajanje kazni zapora v sistemu elektronskega nadzora izda kazensko sodišče na zahtevo obsojenca ali njegovega zagovornika, tožilca, sodišča, strokovne probacije ali direktorja zavoda za prestajanje kazni. To vlogo je treba vložiti pri pristojnem kazenskem sodišču v kraju zaprtega zavoda, kjer obsojenec biva.

Sodišče je dolžno izdati odločbo (pozitivno in negativno) v 30 dneh od dneva prejema vloge. Zoper zavrnitev sodišča je mogoče vložiti tožbo. Skupina oseb, ki ima pravico do pritožbe, je enaka skupini oseb, ki ima pravico vložiti vlogo. Glede obsojenca, njegovega zagovornika in tožilca - se lahko pritožijo na odločitev sodišča, tudi če v zadevi niso vložili vloge. V primeru pogojne osebe in direktorja obrata ima pravico do pritožbe le, če sta sprožila postopek (vložila vlogo za dovoljenje). Ponovna vloga obsojenca ali njegovega zagovornika za izdajo dovoljenja v isti zadevi, vložena v 3 mesecih od dneva izdaje zavrnitve, se ne obravnava.

Elektronski nadzor – povzetek

Elektronski nadzor, takoj po pogojnem zadržanju izvršitve kazni in pogojnem predčasnem odpustu preostale kazni, je institucija, ki obsojencu kljub obsojenosti kaznivega dejanja omogoča svobodo.

Izvrševanje kazni v elektronskem sistemu spremljanja ima seveda še vedno kazensko funkcijo (ne gre za obliko nagrade), a kljub temu omogoča obsojencu relativno svobodo – lahko je še vedno poklicno aktiven, skrbi za hišo. ali vzgajati otroke. Vendar pa se mora obsojenec zavedati, da je pod strogim nadzorom in sme zapustiti stanovanje le ob dogovorjenem času in to le zaradi služenja denarja ali obiskovanja verskih obredov. Priznati je treba, da je takšen sistem izvrševanja kazni veliko bolj sprejemljiv kot zapor.